Slovenija spada v razvit in varen del sveta, ki se lahko zanese na svoj dobro delujoči sistem javnega prometa, distribucije elektrike in komunale. Da pa je to precej varljiv vtis in da so tudi pri nas meje oskrbe hitro presežene, so pokazale februarske vremenske razmere v celotni državi.
DOLGE PREKINITVE ELEKTRIČNE ENERGIJE IN MRAZ
Nepredvidljive zime so stalnica v Sloveniji, tudi v februarju je bilo tako. Padla drevesa so uničila električne napeljave po vsej državi in več kot 100.000 gospodinjstev je ostalo brez elektrike. Sanacija posledic bo trajala več mesecev. Kako je živeti, ko izostane elektrika, je na svoji koži več dni občutilo nekaj sto tisoč Slovencev. V domovih ni bila le tema in pomanjkanje vode, ampak je bilo predvsem ledeno mrzlo, saj je večina obstoječih sistemov ogrevanja neposredno odvisna od električne energije – pa naj bo to ogrevanje na zemeljski plin, olje, biomaso, klimatske naprave ali toplotne črpalke – vse so odvisne od elektrike.
DIMNIK JE VEČ KOT ODGOVORNOST ZA LASTNO VARNOST
Edina oblika ogrevanja, ki ni vezana na električno napeljavo, je dobra tradicionalna peč na trdo gorivo. Torej klasična peč (kamin) na drva z ustreznim dimnikom. Žal je naknadna vgradnja dimnika pogosto zelo draga ali z gradbenega vidika težko izvedljiva, zato je najbolj optimalna rešitev pravočasno načrtovanje dodatne možnosti ogrevanja. Država prelaga odgovornost na vsakega posameznika osebno, da poskrbi za možnost dodatnega vira ogrevanja ob takšnih naravnih katastrofah. Če je še pred desetimi leti v Sloveniji veljal zakon, da mora vsaka nova hiša ali stanovanje imeti dimnik, na katerega se v primeru izpada električne energije lahko priklopi peč na trdo gorivo, zdaj to ne velja več, čeprav ima takšen varnostni standard večina primerljivih alpskih držav. Ravno zato je zelo pomembno, da ustvarimo splošno zavest o pomembnosti dimnika, ki omogoča preživetje ob izpadu električne energije.
DOBRO POČUTJE, VIŠJA VREDNOST
Toplota, ki jo oddajata lončena peč ali kamin, je za nas sinonim za udobje, dobro počutje in želen življenjski slog. V tem smislu dimnik ni le „zasilna rešitev“ za čas naravnih katastrof, temveč bistven sestavni del našega življenjskega počutja. Investicija v dimnik pri pravočasnem načrtovanju znaša le 1 do 2% zneska, potrebnega za izgradnjo hiše, na drugi strani pa, kar strokovnjaki nepremičninskega trga vedno znova potrjujejo, se prodajna vrednost hiš ali stanovanj z vgrajenim dimnikom znatno zviša.
Zato vedno več Slovencev meni, da dodatni vir ogrevanja ni prestiž, ampak osnovna potreba človeka po varnosti, udobju in toploti. Uporaba obnovljivih virov (lesa) kot alternativnega vira energije, ki ga imamo lokalno v Sloveniji na pretek, pa zmanjšuje okoljski odtis.
PR informacija:
SCHIEDEL dimniški sistemi d.o.o.
S hitro rastjo proizvodnje montažnih elementov za dimovodne napeljave je zraslo podjetje, ki je s sistemi za odvod dimnih plinov na področju novogradenj doseglo vodilni položaj v evropskem prostoru. Z orientiranostjo na kupca do uspeha!
