Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je sredi minulega decembra v sodelovanju z Zbornico za poslovanje z nepremičninami (ZPN) organiziralo še zadnje strokovno srečanje, tokrat na temo kakovostnega bivanja v večstanovanjskih zgradbah. Spletnega seminarja se je udeležilo 110 arhitektov, projektantov in upravnikov večstanovanjskih stavb, uvodoma pa jih je kot častni gost nagovoril Robert Rožac, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor. Izvedbo projekta izobraževanja sta sofinancirala Eko sklad in MOP s sredstvi Sklada za podnebne spremembe, podprla pa so ga tudi podjetja JUB, Knauf Insulation, Bureau Veritas, Greening, Xella porobeton in Lunos.
Predsednik UO združenja dr. Iztok Kamenski je v svojem nagovoru najprej pozdravil vse udeležence ter izpostavil aktivnosti GBC Slovenija v minulem letu: ”Slovensko združenje za trajnostno gradnjo je v letu 2020 organiziralo vrsto odmevnih dogodkov, ki so bili izjemno dobro obiskani, hkrati pa smo začeli sodelovati tudi na mednarodnih srečanjih, kjer širimo glas o dobri strokovni praksi v Sloveniji.” Za podporo pri izvedbi spletnega seminarja se je zahvalil vsem sodelujočim podjetjem, ki spodbujajo trajnostni pristop h gradnji objektov, ter predavateljem s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (FGG) ter Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT), ki so na srečanju sodelovali s svojimi predstavitvami.
Državni sekretar Robert Rožac iz MOP je poudaril, da je tema o kakovostnem bivanju v večstanovanjskih stavbah v trenutnih razmerah pandemije še posebej aktualna, saj večina ljudi zaradi varovanja zdravja večino svojega časa preživi doma. V stanovanjih tako opravljamo delo in učenje na daljavo, zato je ena od prednostnih nalog dvig kakovosti bivanja v stanovanjskih, še posebej pa v večstanovanjskih stavbah. Tema sovpada tudi s prizadevanji in cilji ministrstva, da pripravi nove zakone s področja urejanja prostora in graditve stanovanj. Tako so v zaključni fazi priprave stanovanjski, gradbeni in zakon o urejanju prostora. Pred kratkim so na MOP spremenili tudi novelo uredbe o posegih v prostor, hkrati pa prenavljajo še strateški prostorski dokument – strategijo prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050. S temi dokumenti uvajajo tudi mednarodne trajnostne politike, ki so eden od pomembnih ciljev za vse akterje, ki delujejo v gradbenem sektorju. Stavbe namreč spadajo med večje porabnike naravnih virov, zato so trajnostni pristopi pomembni tako pri načrtovanju novih kot tudi pri prenovi obstoječih stanovanjskih stavb, saj lahko prispevajo k bolj smotrni rabi energije in že izrabljenega prostora. Izziv pri tem je združitev trajnostnih vidikov gradnje, upoštevanje predpisov, uporaba novih materialov in načinov gradnje, da bi ob najmanjši porabi energije pri gradnji ter pozneje še pri vzdrževanju in uporabi objekta uporabnikom zagotovili kakovostno bivanje. Rožac je še opozoril, da se v zadnjem času pri nas gradi nekaj izjemno kakovostnih objektov, žal pa je še vedno veliko takih, kjer je faktor pozidanosti izredno velik: ”Okoli stavb praktično ni nobenih zelenih površin, objekti imajo premajhne balkone ali terase, te pa velikokrat mejijo neposredno na ulico ali na cesto. Premajhni so tudi razmiki med stavbami, objekte, ki so v celoti zgrajeni iz armiranega betona, pa se oglašuje kot nadstandard. Taki gradbeno-inženirski objekti žal ne upoštevajo celovito vseh spoznanj stroke, da bi lahko postali prijeten dom za uporabnike.”
Da je pri današnji gradnji stavb v prvi vrsti potrebno zagotoviti zdrave notranje razmere in poskrbeti za celovito udobje uporabnikov, je izpostavila tudi doc. dr. Mateja Dovjak iz Katedre za stavbe in konstrukcijske elemente na FGG Univerze v Ljubljani. Pri gradnji stavb, ki poteka izključno v smeri doseganja čim nižje rabe energije ter ne upošteva kazalcev kakovosti notranjega okolja, se bivanjska klima odraža v neudobnih in nezdravih razmerah. Predstavila je problematiko prekomerne vlažnosti stavb, vgradnje zdravju škodljivih gradbenih proizvodov, bolezni, ki so povezane s stavbami in sindrom bolnih stavb, opozorila pa še na pomen izvedbe celovitih ukrepov v smeri zmanjševanja hrupa kot dejavnika tveganja za zdravje. V nadaljevanju se je osredotočila na možen vpliv socio-ekonomskega statusa na kakovostno notranje okolje ter kot pomemben kazalnik izpostavila energetsko revščino.
Družba JUB je na seminarju sodelovala z dvema temama – pravilno izvedbo okenskih polic pri sanacijah večstanovanjskih objektov ter učinkovito sanacijo plesni, ki se običajno pojavlja na mestih toplotnih mostov in v prostorih, kjer ni zadostnega prezračevanja. Ustrezno izmenjavo zraka brez toplotnih izgub v bivalnih prostorih s svojimi prezračevalnimi sistemi ponuja podjetje Lunos, ki jih vgrajuje tudi v starejše objekte z več stanovanjskimi enotami, kjer centralnih prezračevalnih sistemov ni mogoče uporabiti. Xella porobeton je predstavila notranjo izolacijo Multipor, s katero je v prostorih mogoče uspešno uravnavati mikroklimo ter izboljšati toplotno udobje. Družba Knauf Insulation je prispevala predavanje na temo kakovosti bivanja v večstanovanjskih stavbah v povezavi z vgrajenimi mineralnimi toplotnimi izolacijami, družba Bureau Veritas pa na temo toplotnega ugodja bivanja in njegovih vplivih na počutje uporabnikov. Podjetje Greening je prispevalo predavanje o trajnosti betona, ki se mu z dodatkom za kristalizacijo občutno podaljša življenjska doba, ter njegovo uporabo pri hidroizolacijah. Predavatelja iz UP FAMNIT ter raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE sta udeležencem podrobno predstavila obnovljive trajnostne gradbene materiale na bazi lesa ter kot primer dobre prakse tudi trenutno največjo leseno stavbo v Sloveniji, ki so jo kot edinstveni objekt za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja sprojektirali njihovi raziskovalci.
Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, je zatem predstavil še nepovratne finančne spodbude, ki jih namenja za večstanovanjske stavbe. Maja Vrezovnik je udeležencem podrobno predstavila javni poziv za nove skupne naložbe večje energijske učinkovitosti starejših stavb s tremi ali več posameznimi deli stavbe 67SUB-OBPO19, s katerim želijo spodbuditi etažne lastnike, da se odločijo za prenovo starejših stavb, in sicer za toplotno izolacijo fasade, strehe, tal, optimizacijo sistema ogrevanja, prezračevanja in podobno. Izpostavila je vse aktualne novosti in pogoje, ki veljajo za večstanovanjske stavbe, za katere je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 1. 7. 2010, postopke in roke oddaje vlog za dodelitev spodbude, ter navedla, katere priloge in dokazila morajo upravičenci predati pred in po izvedbi ukrepov za posamezno naložbo.
Dr. Kamenski je vsem udeležencem ob zaključku zaželel še uspešno poslovno leto 2021 in jih povabil na prihajajoča srečanja, seminarje in konference, ki jih bo na temo trajnostne gradnje za različne deležnike organiziralo združenje GBC Slovenija.
Kratki povzetki vsebin predavanj so na voljo na www.gbc-slovenia.si
Izvedbo projekta sta sofinancirala Eko sklad in MOP s sredstvi Sklada za podnebne spremembe.
Sponzorji: JUB, Knauf Insulation, Bureau Veritas, Greening, Xella porobeton in Lunos.
Slovensko združenje za trajnostno gradnjo - Green Building Council Slovenia želi z svojimi prizadevanji in delom prispevati k razvoju na področjih trajnostne gradnje, trajnostnega razvoja ter upravljanja nepremičnin.
