Kako zelo obremenjujemo planet, je v veliki meri odvisno od naših prehranjevalnih navad. Kmetijstvo je za nas nujno, a v naravi pušča tudi znatne posledice. Preberi, kakšne ekološke posledice ima 5 dobro znanih načinov prehranjevanja.
Veganstvo
Najbolj Zemlji prijazen način prehranjevanja je nedvomno veganstvo. Ker vegani iz prehrane izločijo vse izdelke živalskega izvora, zanje ni potrebna vzreja krav, prašičev, perutnine ali drugih živali. Poleg tega, da živinoreja porabi ogromno vode in hrane ter zavzame veliko prostora, prispeva k izpustom toplogrednih plinov. Tudi zaradi tega se vse več ljudi odloča za veganstvo, čemur se trg seveda prilagaja – danes so veganske opcije v večini restavracij in v trgovini brez težav najdemo nadomestke za izdelke živalskega izvora.
Vegetarijanstvo
Če razvrščamo diete po prijaznosti do planeta, vegetarijanstvo suvereno zasede drugo mesto. Vegetarijanci za razliko od veganov uživajo izdelke živalskega izvora, kot so jajca, mleko, jogurt, sir in drugi mlečni izdelki. Živinoreja porabi več vode kot poljedelstvo, zato tudi proizvodnja jajc in sira od okolja terja veliko. Kljub temu je okolju prijazna izbira.
Keto in Atkinsova dieta
Obe predpisujeta uživanje velike količine maščob in zelo malo ogljikovih hidratov. V poštev pridejo predvsem olje, maslo, sir, meso in ribe. Del prehrane naj bi bile še okolju bolj prijazne opcije, kot so oreški, temna čokolada, določeno sadje in zelenjava. Ker izdelkov, katerih proizvodnja je vodilni onesnaževalec, dieti ne izločita, je ekološki vpliv teh stilov prehranjevanja res odvisen od posameznika.
Pesketarijanstvo
Pesketarijanstvo se od vegetarijanstva loči v tem, da v prehrani dopušča morsko hrano. Ribolov nikakor ni nedolžna reč, kar se tiče okolja, zato dodatek rib ni nepomembna razlika. Prekomerni ribolov in onesnaževanje (tudi kot posledica vzreje rib) sta premalo poudarjana in o trajnostnem ribolovu se skoraj ne govori. Marsikdo se težko odpove morskim dobrotam in bilo bi lepo, če bi lahko v njih uživali brez slabe vesti.
Fleksitarijanstvo
Tvorjenka je nastala iz besed fleksibilno in vegetarijanstvo. Je manj okolju prijazna opcija od veganstva in vegetarijanstva, po drugi strani pa je prijaznejša do človeka, saj je najmanj stroga. Primer fleksitarijanstva je že stara dobra ideja, da bi meso uživali samo nekajkrat na teden. Za fleksitarijanstvo lahko rečemo tudi, da je najmanj razdiralen način prehranjevanja. Verjetnost, da se bo kdo obregnil ob to, da ob torkih ne ješ mesa, je pač majhna. Če se nekdo odloči, da bo nekaj mesa nadomestil z zelenjavo, to ne pomeni prav veliko. Če se nas za to odloči več, pa lahko ta val prinese marsikaj dobrega.
Junior novinar
