Evropska komisija je v okviru misije Podnebno nevtralna in pametna mesta izbrala 100 mest, ki jih bo finančno in vsebinsko podpirala. Cilj misije je podnebna nevtralnost do leta 2030, na seznamu pa so kar tri slovenska mesta. Velenje, Kranj in Ljubljana so s svojim mestom na seznamu veliko priznanje za Slovenije, saj je bilo v večjih državah izbranih manj mest.
Slovenska mesta izbrana za misijo Podnebna nevtralnost
Misija za podnebna nevtralna in pametna mesta je pred tedni objavila poziv za prvih 100 takih mest. Nanj se je odzvalo 362 mest, od katerih jih je bilo šest tudi iz Slovenije. Konec aprila so tudi oznanili katera mesta so bila izbrana. Poleg stotih mest iz držav članic Evropske unije, je bilo izbranih še dvanajst mest iz držav, ki so pridružena programu Obzorje Evropa.
Izbrana mesta bodo prejela vso podporo preko platforme NetZeroCities (vodi ga EIT Climate-KIC), ki je ustvarjena v okviru projekta. Mesta bodo tudi upravičena do finančnih sredstev. Omogočeno bo črpanje sredstev za raziskovalno-inovacijske akcije, ter pilotne in demonstracijske projekte. Do leta 2023 bo iz programa Obzorje Evropa temu namenjenih 360 milijonov evrov. Uvrstitev na seznam pomeni tudi večjo prepoznavnost in ugled mest, kar bo predvidoma spodbudilo zanimanje investitorjev in kvalificirane delovne sile. Hkrati bodo ta mesta postala eksperimentalna in inovacijska središča v pomoč vsem drugim pri doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Mesta bodo morala pripraviti načrt sedmih sektorjev
Doseči podnebno nevtralnost do leta 2030 je zelo ambiciozen cilj. Pomeni, da bodo morala mesta korenito zmanjšati izpuste vseh toplogrednih plinov, za preostanek emisij pa ustvariti učinkovite ponore. Koncept pametnega mesta jim bo služil kot opora pri doseganju zastavljenih ciljev. Sodelujoča mesta bodo morala pripraviti načrt za pot v podnebno nevtralnost v naslednjih sektorjih:
- Upravljanje: Mestna uprava bo morala dosledno zasledovati strateške cilje na področju podnebne nevtralnosti in jih podkrepiti z ukrepi in konkretnimi rezultati. K temu bi lahko pripomogla posebna administrativna enota, ki bo sistematično spremljala in merila rezultate. Vzpostaviti bo potrebno učinkovito sodelovanje med nacionalnim in lokalnim nivojem ter med deležniki iz raziskovalne sfere, civilne družbe, politike in gospodarstva.
- Prostorsko načrtovanje: Potrebni bodo ukrepi na področju preprečevanja širjenja mest na podeželje (urban sprawl), varovanja zelenih površin in preprečevanja gentrifikacije in prostorske segregacije.
- Zelena infrastruktura in upravljanje z vodami: Vzpostaviti bo potrebno mrežo mestnih parkov in urbanih gozdov, z zasajevanjem novih in ohranjanja starih dreves pa bo potrebno reševanje problemov, ki jih povzročajo t.i. vroče točke. To področje obsega tudi pametno upravljanje z vodami za preprečevanje poplav in blaženje posledic suš in vročinskih valov.
- Energetska infrastruktura: Potrebno bo postopno uvajanje obnovljivih virov energije, sočasno pa ukinjanje fosilne infrastrukture. Primer dobre prakse so nameščanje solarnih panelov na strehah javnih stavb in prilagoditve v elektro-energetskem omrežju.
- Gradnja: Potrebne bodo obsežne energetske prenove obstoječih stavb in dosledno upoštevanje krožnega gospodarstva v gradbenem sektorju. Posebna skrb bo morala biti namenjena stavbam na ogroženih, predvsem potresno aktivnih, območjih.
- Ravnanje z odpadki: Potrebni bodo dosledni ukrepi na področju zmanjševanje nastajanja odpadkov in ponovne uporabe in reciklaže. Ukiniti bo potrebno prakse, ki sodijo na dno hierarhije ravnanja z odpadki in niso del krožnega gospodarstva (npr. odlaganje in sežiganje odpadkov).
- Mobilnost: Potrebni bodo ukrepi za preprečevanje odvisnosti od avtomobila (npr. učinkovit in cenovno ugoden javni prevoz, zmanjševanje parkirnih mest v središču mesta), za spodbujanje kratkih razdalj z mešano rabo prostora in za dobro organiziran promet in intermodalnost,. Veliko dela bo potrebnega na področju varne in privlačne infrastrukture za kolesarje, pešce in gibalno ovirane. Uvajati bo potrebno infrastrukturo za vozila na alternativni pogon.
Mesta, ki so bila izbrana za misijo Podnebna nevtralnost
- Francija – 10 mest
- Italija – 9 mest
- Nemčija – 9 mest
- Švedska – 7 mest
- Španija – 7 mest
- Grčija – 6 mest
- Finska – 6 mest
- Poljska – 5 mest
- Belgija – 4 mesta
- Madžarska – 3 mesta
- Portugalska – 3 mesta
- Slovenija – 3 mesta
- Danska – 3 mesta
- Romunija – 3 mesta
- Bolgarija – 2 mesti
- Latvija – 2 mesti
- Litva – 2 mesti
- Irska – 2 mesti
- Slovaška – 2 mesti
- Estonija – 1 mesto
- Češka republika – 1 mesto
- Hrvaška – 1 mesto
- Avstrija – 1 mesto
- Malta – 1 mesto
- Ciper – 1 mesto
- Luksemburg – 1 mesto
Temu je potrebno dodati še dvanajst mest, ki so pridružena programu Obzorje Evropa:
- Elbasan (Albanija)
- Sarajevo (Bosna in Hercegovina)
- Reykjavik (Islandija)
- Eilat (Izrael)
- Podgorica (Črna gora)
- Oslo (Norveška)
- Stavanger (Norveška)
Trondheim (Norveška) - Istanbul (Turčija)
- Izmir (Turčija)
- Bristol (Združeno kraljestvo)
- Glasgow (Združeno kraljestvo)
SEO urednik
