Kakšen zrak bomo mi in naši potomci dihali v prihodnje, je odvisno od tega, kako živimo danes.
Kaj lahko sami naredite, da bo kakovost življenja v prihodnje boljša?
- Zmanjšajte uporabo plastičnih vrečk na minimalno. Namesto teh uporabite vreče za večkratno uporabo, bombažne vrečke, košaro.
- Stekleničke. Namesto, da kupujete plastenke sladkih pijač in plastenke vode, pripravite doma pijačo sami (iztisnjen sadni sok, čaj …) in ga natočite v stekleničko.
- Čistila in čiščenje. Namesto, da uporabljate krpe iz sintetičnih materialov in kupite za vsako površino drugo čistilo v plastenki z razpršilom, se lahko odločite za bolj zelene načine. Izdelajte čistila sami. Namesto krp in gobic iz umetnih materialov uporabite navadno krtačko in bombažne krpe, za steklene površine pa lahko tudi časopisni papir.
- Embalaža. Če je le mogoče, namesto pakirane zelenjave, sadja, mesa in drugih izdelkov, izberite lokalne dobrote, ki jih dobite brez vse te nepotrebne plastike.
- Pribor, krožniki, kozarci, plastenke, pločevinke. Začenja se sezona piknikov. Ni treba, da so na voljo same male plastenke z napitki, neomejeno krožničkov in pribora za enkratno uporabo, slamicam se izognite. Sokove lahko pripravite v steklenih vrčih in uživajte v čim bolj naravnem pikniku.
Zakaj takšno nasprotovanje plastiki?
Kar okoli 12 odstotkov trdih odpadkov je iz plastike in okoli 40 odstotkov vseh odpadkov na svetu zažgejo, je pokazala študija “Toxic Pollutants from Plastic Waste – A Review.” Eden izmed načinov predelave plastike, je sežiganje. A če se sprva morda sliši kot nekaj dobrega, je v resnici sežiganje plastike vse prej kot dobra stvar.
Sežig plastike onesnažuje okolje
Sežiganje plastike izjemno smrdi in hkrati duši. Kako ne bi, saj je osnova nafta, pri gorenju pa se v zrak sproščajo strupeni plini. Zmanjšanje količine strupenih plinov (onesnaženje zraka) bi lahko tako dosegli deloma že s samo prepovedjo plastičnih vrečk.
Prepovedi plastičnih vrečk, ki trenutno velja v Tanzaniji in Zambiji, sledita pa ji Kenija in Ruanda, so dobra novica ob dejstvu, da se predvsem na Afriški celini večino odpadkov kar sežiga. “To je res dobra novica in želim si, da bi več držav v Afriki in na svet nasploh sledilo prepovedi plastičnih vrečk za enkratno uporabo,” je za tuje medije povedal James Wakibia, pobudnik prepovedi plastičnih vrečk v Keniji, ki je v veljavi od lanskega leta. “Žalostno je, da prepoved v Ugandi ne deluje,” je še dodal. Nad Nairobijem naj bi se vili oblaki dima od sežiga odpadkov in prepoved v Keniji je vplivala na zmanjšanje količine odpadkov, a jih je kljub vsemu še vedno preveč.
Nevarno za zdravje
Sežiganje plastičnih vrečk je za zdravje škodljivo, saj se v zrak sproščajo nevarni plini, kot je recimo dioksini, furani, poliklorirani bifenili, znani kot BCP. Ti se sproščajo v ozračje, se nalagajo na vegetaciji in vplivajo na zdravje živali in ljudi. Dioksini namreč preko vode pridejo v organizme živali in ljudi. So zelo rakotvorni, negativno vplivajo na delovanje ščitnice ter respiratorni sistem.
Ftalati, to so kemikalije, ki dajejo plastiki lastnosti, kot sta recimo fleksibilnost in mehkoba, so endokrini motilci, povezani s številnimi zdravstvenimi težavami. Povezujejo jih celo s težavami s plodnostjo, vplivajo na zarodek in povzročajo mentalne motnje razvoja otroka, alergije, astmo … Sežiganje plastičnih odpadkov lahko vpliva na povečanje tveganja za razvoj bolezni srca, poslabšanje respiratornih težav, povzroča napade, glavobole ter škoduje živčnemu sistemu. Sprošča se tudi ogljik, ki vpliva na klimatske spremembe in onesnaženje zraka. “Plastike ne moremo reciklirati in morali bi jo nehati proizvajati,” pravi Wakibia. “Nima smisla proizvajati produkte, katerih vrednost in uporabnost se meri v sekundah, minutah, nato pa se celo večnost ne razgradijo. Ubijamo naš planet v zameno za dobiček in sploh nam ni mar.”
Ste vedeli?
Tudi do 1000 let traja, da plastična vrečka po zavrženju v razpade na osnovne gradnike – ogljikov dioksid in vodo, medtem ko običajno uporaba vrečke traja le 30 minut. Dalj časa se, seveda, razgrajujejo vrečke z večjo gostoto. Vedeti je treba, da plastične vrečke ob razkroju ne zgnijejo, kot bi morda pričakovali, saj niso biorazgradljive. Razpadejo pa na manjši prah, ki onesnažuje naš planet in je strupen ter neprebavljiv. Gre za problem mikroplastike, ki je v svetu vse bolj pereč in vzrok pogina vse večjega števila živali. Želve, kiti in drugi morski sesalci ter ptice namreč plastiko zamenjujejo za hrano, ta pa jim nato zamaši prebavni sistem. Poleg tega, da se zastrupijo, se živali v plastične odpadke pogosto zapletejo in se zadušijo. Ko žival razpade, se vrečka zopet vrne v okolje in tako spet ogroža druge živali.
Ukrepi na evropski ravni
Evropska unija je že dosegla prepoved nekaterih plastičnih artiklov za enkratno uporab, kot so slamice, plastični pribor, palčke za ušesa …
Marca letos je Evropski parlament potrdil Direktivo o plastičnih izdelkih za enkratno uporabo. Ta spodbuja vlade in zasebni sektor, k spodbujanju učinkovitejše rabe virov, učinkovitejšemu načrtovanju, proizvodnji in uporabi plastike. Države članice naj sprejmejo celostne ukrepe v zvezi s plastičnimi izdelki za enkratno uporabo, uredijo zakonodajo na tem področju in izvajajo mednarodne sporazume in zagotovijo ustrezno infrastrukturo za ravnanje z odpadki.
Urednica portala MojPrihranek.si
