Greenpeace Slovenija se je pridružil pobudi italijanske okoljevarstvene organizacije Legambiente in skupaj z drugimi organizacijami širše Jadranske regije v manifestu pozval k zaščiti Jadranskega morja pred aktualnimi projekti črpanja nafte.
Greenpeace Slovenija se je pridružil pobudi italijanske okoljevarstvene organizacije Legambiente in skupaj z drugimi organizacijami širše Jadranske regije v manifestu pozval k zaščiti Jadranskega morja pred aktualnimi projekti črpanja nafte, ki smo jim priča v več državah Jadrana, in sicer na Hrvaškem, v Albaniji, Črni Gori, tudi Italiji. Manifesto #StopSeadrilling – NO OIL je tudi skupna zaveza za prihodnost Jadrana, ki vključuje državljane, organizacije, društva, institucije, ribiče in druge.
Organizacije podpisnice menimo, da Jadransko morje potrebuje program zaščite, ki bi si prizadeval za naslednje konkretne cilje:
- zaustaviti črpanje nafte ter se odločiti za drugačen ekonomski, socialni in okoljski razvoj območja;
- pozvati k čezmejni strateški okoljski presoji, ki bo vključevala vse obalne države in katere cilj bo presoja kumulativnega učinka načrtovanih in tekočih dejavnosti teh držav na področju raziskovanja in črpanja nafte in plina;
- spodbujati gospodarstvo brez fosilnih goriv za prihodnost učinkovite, čiste in obnovljive energije, s trajnostnim razvojem novih gospodarskih sektorjev, ki odo sposobni ustvarjati nova delovna mesta. Pozivamo k odločnemu ukrepanju proti podnebnim spremembam, zato bomo na prihajajočem 21. zasedanju konference Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP21), ki bo letos decembra v Parizu, zahtevali trdne zaveze mednarodne skupnosti;
- sprožiti široko okoljsko »iniciativo« z namenom združitve ljudi iz različnih držav, ki si delijo skupno zgodovino, povezano z Jadranskim morjem, in za katere je naravna in kulturna dediščina tega območja izjemnega pomena;
- spodbujati varovanje morske biotske raznovrstnosti s spodbujanjem trajnostnih ribolovnih praks in koncepta pomorskega turizma, osredotočenega na okoljsko trajnost;
- omogočiti lažje sodelovanje vseh ljudi na področju okoljevarstvenih vprašanj Jadranskega morja.
Takšen program bi presegal nacionalne meje in bi zato zahteval zaveze vseh držav te regije in njihovih različnih akterjev.
Nina Štros, vodja Greenpeace v Sloveniji, Manifest komentira:
V Jadranski regiji je sedaj pravi čas, da se vprašamo, v čem je vrednost Jadrana in kakšna naj bo prihodnost našega skupnega morja. O prihodnosti Jadrana bi se morale prek transparentnega in vključujočega procesa skupaj odločati vse države, ki si to morje delimo. Za pest evrov in v imenu energetske varnosti države glede fosilnih goriv namreč ne smemo ostati na poziciji “porabimo vse, kar imamo” ter s tem ekosisteme kot je Jadransko morje in lokalne skupnosti, ki so od njegove dobrobiti odvisne, izpostaviti neupravičenemu tveganju. Manifest je jasen znak, da smo korak k sodelovanju za zaščito Jadrana pred spornimi naftnimi projekti že storile nevladne organizacije.
