Trenutno najbolj vroča energetska tema v sosednji Hrvaški je iskanje nafte na celotnem področju Jadranskega morja. Na februarju organiziranem energetskem investicijskem forumu, ki se je zgodil v Zagrebu, je bil dan poudarek na vlaganja v črpanje nafte in plina v hrvaškem Jadranu. Na forumu so se predstavili tudi največji svetovni »naftaši«, od evropskih OMV-ja in Eni-ja do ameriškega Marathon Oila, ki bodo odslej, poleg domače Ine, iskali nafto tudi v Jadranskem morju.
Kljub očitnim ekonomskim koristim, ki se pričakujejo od potencialnih najdišč nafte, pa je tema v sosednji Hrvaški precej sporna. Nasprotniki se namreč sprašujejo, kako bo intenzivno črpanje, skladiščenje in predelovanje nafte vplivalo na glavno panogo na Jadranu – turizem. Ta namreč Hrvaški s 1.700 kilometri obale in preko 1.000 otokov, prinese okoli 7 milijard evrov letno in je predstavlja glavni dohodek v hrvaški proračun.
Če se bo hrvaška vlada odločila za izkoriščanje potencialnih virov, bo to verjetno vplivalo na turistični potencial kot konkurenčna gospodarska panoga. Poleg tega pa ostaja bojazen, da bodo prizadete tudi naravne danosti – prekrasne plaže in ene izmed najčistejših voda za kopanje. Mnogi se namreč spominjajo ekološke katastrofe, ki se je v omejenem obsegu, leta 1979 zgodila pri vrtanju poskusne vrtine v bližini otoka Brač. Zaradi nekontroliranega uhajanja vodikovega sulfida iz vrtine so bili namreč primorani evakuirati prebivalce mestece Milna, na zahodni strani otoka. Poleg tega nasprotniki trdijo, da obala ne bo več tako privlačna, če se bodo v daljavi videle naftne ploščadi.
Prva raziskovanja se naj bi začela v prvi četrtini letošnjega leta in bodo trajala do pet let. Potencialna leta proizvodnja plina naj bi znašala toliko, kolikor Hrvaška porabi v treh letih oziroma devet milijard kubičnih metrov. Naftne rezerve pa bi lahko znašale do tri milijarde sodčkov. Agencija za ogljikovodike trdi, da bodo zagotovljeni najvišji ekološki standardi, ter omejili črpanje na najmanj 10 kilometrov od obale, ter 6 kilometrov od otokov.
