Amazonski pragozd velja za pljuča našega planeta. Vsi vemo, da so drevesa ključna za zmanjševanje ogljikovega dioksida, vendar le malokdo dejansko posadi drevo ali daruje v primerne dobrodelne namene. V ozadju naših misli še vedno upamo, da nas bodo deževni gozdovi rešili. Žal se to ne bo zgodilo.
Nova raziskava namreč kaže, da bi lahko tropski deževni gozdovi postali vir ogljika v ozračju, in to že v naslednjem desetletju. Avtor študije Simon Lewis pravi, da so odkrili, da so se eni najbolj skrb vzbujajočih vplivov podnebnih sprememb že začeli. To je desetletja prej od najbolj črnogledih klimatskih modelov.
Raziskovalci so 30 let preučevali 300,000 dreves v afriških in amazonskih deževnih gozdovih. Pri tem so raziskovali tudi izjemno nedostopna območja. Ekipa je posamezna drevesa označila in vsakih nekaj let merila njihov premer in višino. Merili so tudi količino ogljika, ki se nahaja v živih in mrtvih drevesih.
Amazonski gozdovi, ki se soočajo z višjimi temperaturami in hujšimi sušami, so se najprej poslabšali, hitro pa so jim sledili afriški gozdovi. Raziskovalci so tako napovedali, da se bodo gozdovi kmalu spremenili v vire ogljika na podlagi statističnega modela, lastnih opažanj in trendov emisij, ter deleža padavin in temperatur.
V devetdesetih je količina zajetega ogljika dosegla vrhunec. Pred tem so gozdovi absorbirali le 17 % človeško proizvedenega ogljikovega dioksida. Suše, izsekavanje gozdov in visoke temperature pa so to močno spremenili. Zadnje desetletje so gozdovi lahko absorbirali le 6 % globalnih emisij.
Do zdaj smo imeli srečo, ker so tropski gozdovi tako rekoč pospravljali za nami, vendar tega niso zmožni opravljati za vedno. Na nas je, da zmanjšamo izpuste, preden se položaj obrne in nas narava začne kaznovati. Ukrepati moramo zdaj.
Novinar
