Vlada RS je na dopisni seji sprejela letno energetsko bilanco Republike Slovenije za leto 2015.
Letna energetska bilanca napoveduje skupno letno porabo posameznih virov energije in načine zagotavljanja oskrbe z energijo v državi. Ministrstvo, pristojno za energijo, skladno z drugim odstavkom 25. člena Energetskega zakona (EZ-1) (Ur.l. RS, št. 17/2014) predloži vsakoletno energetsko bilanco v sprejem vladi. Skladno s tretjim odstavkom 25. člena EZ-1 letna energetska bilanca vsebuje tudi načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom ter napoved razpoložljivih virov sredstev za doseganje predvidenih letnih ciljev podporne sheme.
Energetsko bilanco Republike Slovenije (EBRS) za leto 2015 je pripravilo ministrstvo, pristojno za energijo, na podlagi podatkov realizacije, ki so jih zagotovili Statistični urad Republike Slovenije (SURS) za leti 2013 in delno 2014 ter planskih podatkov izvajalcev energetskih dejavnosti v Republiki Sloveniji za leto 2015. Ker je EBRS 2015 narejena po mednarodno primerljivi metodologiji, so navedeni podatki primerljivi z državami EU.
Potrebne količine virov energije iz energetske bilance v letu 2015 in primerjava s predhodnim letom, so sledeče:
Oskrba z energijo bo v letu 2015 znašala 264,6 PJ in bo za 4,9 % manjša v primerjavi z letom 2014 ter 7,6 % manjša kot leta 2013. Pridobljena bo iz: 3002 kt trdnih goriv (- 20,5 % v primerjavi z letom 2014), 2191 kt naftnih proizvodov (+ 0,2 %), 703 milijonov Sm3 zemeljskega plina (- 9,4 %), 62487 PJ jedrske energije (-11,2 %), 4360 GWh hidro energije (-39,7 %), – 457 GWh električne energije kot razlike med uvozom in izvozom, ter 33907 TJ obnovljivih virov energije z odpadki (+ 4,1 %). Republiki Hrvaški bo oddano 2864 GWh (polovica proizvodnje NEK) električne energije.
Končna poraba bo v letu 2015 znašala 195,7 PJ in bo za 0,4 % manjša kot leta 2014 ter za 3,6 % manjša kot leta 2013. Od tega bo končna poraba energije znašala 193,3 PJ, lastna poraba energetskega sektorja 0,6 PJ, za neenergetske namene pa je v letu 2015 predvideno 1,8 PJ. V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu (industrija) bo porabljeno 45,4 PJ (- 4,5 %, strukturni delež 23,5 %), v prometu bo porabljeno 77,0 PJ (+ 1,0 %, delež 39,8 %), v gospodinjstvih 49,9 PJ (+ 1,7 %, delež 25,8 %), v ostali porabi pa 21,1 PJ (- 1,3 %, delež 10,9 %). V strukturi porabe končne energije izstopa delež naftnih proizvodov s 47,3 % deležem, sledijo električna energija (22,9 %), obnovljivi viri energije (14,3 %), zemeljski plin (9,7 %), toplota (3,9 %), trdna goriva (1,0 %) in industrijski odpadki neobnovljivi (0,9 %).
V letu 2015 bo primarna oskrba s trdnimi gorivi znašala 3002,4 kt in bo za 17,0 % manjša kot leta 2014. Prevladoval bo lignit z 86,1 % deležem. Večina trdnih goriv (2899,9 kt) bo v letu 2015 porabljena v transformacijah, medtem ko bo končna poraba znašala 102,5 kt, kar je 3,0 % manj kot leta 2014. Od tega bo v 2015 v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu porabljeno 93,9 kt, v gospodinjstvih 0,8 kt, v prometu 0,2 kt, za neenergetsko rabo pa bo ostalo 7,5 kt trdnih goriv.
Slovenija bo v letu 2015 za namene oskrbe potrebovala 2190,6 kt naftnih proizvodov. Končna poraba bo v letu 2015 znašala 2183,7 kt, kar bo 0,3 % več kot leta 2014. Največ (79,1 %) naftnih proizvodov se bo porabilo v sektorju prometa. V tem sektorju bo porabljenih 426,8 kt motornega bencina neosvinčenega (- 0,5 % glede na 2014), 1260,2 kt dizelskega goriva (+ 0,7 %) in 15,4 kt utekočinjenega naftnega plina (UNP – avtoplin). Skupni energijski delež biogoriv (biobencin in biodizel) v prometu bo znašal 3,0 %.
V letu 2015 bo Slovenija potrebovala skupaj 702,9 mio Sm3 zemeljskega plina, ki bo pridobljen iz uvoza. Od tega se bo 146,1 mio Sm3 porabilo v procesu transformacije, medtem ko bo končna poraba zemeljskega plina znašala 556,9 mio Sm3 in bo za 8,6 % manjša v primerjavi z 2014. Največ energenta bo porabljeno v sektorju industrije (380,9 mio Sm3), medtem ko bodo gospodinjstva porabila 134,0 mio Sm3 zemeljskega plina.
Proizvodnja električne energije na generatorju vseh elektrarn na teritoriju Republike Slovenije bo v letu 2015 znašala 15093 GWh in bo manjša za 13,4 % v primerjavi z letom 2014. Končna poraba električne energije bo znašala 12427 GWh in bo za 0,1 % večja kot leta 2014. V industrijskem sektorju bo porabljeno 5532 GWh (- 2,9 % v primerjavi z 2014), v gospodinjstvih 3292 GWh (+ 5,3 %), v sektorju ostala poraba 3356 GWh (+ 0,5 %) in v prometu 143 GWh (- 3,5 %).
V letu 2015 bo proizvedeno skupaj 9210,4 TJ daljinske toplote, kar je 1,1 % manj v primerjavi z letom 2014. Končna poraba bo znašala 7590,4 TJ, lastna raba in izgube pa bodo znašale 1620,0 TJ. Največ toplote se bo porabilo v sektorju gospodinjstev in sicer 4030,7 TJ, kar bo 11,9 % več kot leta 2014.
Oskrba z energijo obnovljivih virov energije (brez hidro energije) bo v letu 2015 znašala 31801 TJ, kar bo 3,6 % več kot leta 2014. Oskrba z neobnovljivimi industrijskimi odpadki (NIO) bo v letu 2015 znašala 2106 TJ, kar bo 16,4 % več kot leta 2014. V strukturi oskrbe z OVE in NIO prevladuje les in druga trdna biomasa s 67,3 % deležem (- 1,7 % glede na leto 2014). Sledijo geotermalna energija (delež 11,7 %), NIO (delež 6,2 %), biodizel (delež 5,8 %), sončna energija (delež 4,6 %), drugi bioplini (delež 2,5 %) in ostali OVE (biobencin, deponijski plin, plin iz čistilnih naprav in vetrna energija) s skupnim 1,8 % deležem.
Obvezna vsebina letne energetske bilance je tudi načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov (OVE) in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom (SPTE) ter napoved razpoložljivih virov sredstev za doseganje predvidenih letnih ciljev podporne sheme. Agencija za energijo mora vsako leto do 1. oktobra na podlagi 373. člena Energetskega zakona (EZ-1) objaviti javni poziv z vabilom investitorjem k prijavi projektov za proizvodne naprave, s katerimi se potegujejo za vstop v podporno shemo. Za izvajanje podporne sheme bodo na podlagi določb 377. člena Energetskega zakona v letu 2016 zagotovljena sredstva v višini 163 mio EUR, kar zadošča za izvajanje podporne sheme za upravičence, ki so že v podporni shemi in omogoča tudi izvedbo javnega poziva Agencije za energijo in odobritev novih vstopov proizvodnih naprav v podporno shemo v obsegu 10 mio EUR. Razpoložljiva sredstva za podpore razdeli Agencija za energijo s sklepi o potrditvi projektov za projekte, na podlagi doseženih točk, ki izkazujejo izpolnjevanje meril iz javnega poziva in izbiro projektov usmerjajo, da se bi se dosegli tehnološki cilji za leto 2016:
- 10 % za hidroelektrarne do 1 MW nazivne moči,
- 30 % za elektrarne na lesno biomaso do 1 MW nazivne moči,
- 10 % za SPTE proizvodne naprave na zemeljski plin do 50 kW nazivne moči,
- 30 % za obnovljene SPTE proizvodne naprave, ki delujejo v sistemih daljinskega ogrevanja,
- 20 % za vse druge OVE in SPTE tehnologije in proizvodne naprave in projekte, ki niso uspeli v odpiranjih v prvem krogu po točkah 1 do 4.
Delež OVE v skupni rabi bruto končne energije, izračunan po metodologiji Direktive 2009/28/ES, bo ob nadaljevanju trenda zmanjševanja končne porabe v letu 2015 znašal 23,0 %. To je za 1,8 odstotne točke nad načrtovanim letnim ciljem iz AN-OVE in 2,0 odstotni točki manj od končnega cilja za leto 2020.
Uvozna energetska odvisnost Republike Slovenije bo v letu 2015 znašala 48,3 %.
Minimalno stanje obvezne rezerve nafte in njenih derivatov na dan 31. 12. 2015 mora na podlagi sprejetega sklepa Vlade RS ustrezati dnevnemu povprečnemu neto uvozu za devetdeset dni v letu 2014 in predstavljati minimalno količino 590.856 ton ekvivalenta surove nafte, ki se zagotavlja v obliki neosvinčenega motornega bencina super 95, dizelskega goriva, kurilnega olja – ekstra lahkega, goriva JET A1 in kurilnega olja – srednjega.
Povezava na celotni dokument – Energetska bilanca RS za leto 2015
