Vlada RS je na današnji redni seji sprejela letno energetsko bilanco Republike Slovenije za leto 2016, ki napoveduje skupno letno porabo posameznih virov energije in načine zagotavljanja oskrbe z energijo v državi.
Ministrstvo, pristojno za energijo, skladno z drugim odstavkom 25. člena Energetskega zakona (EZ-1) (Ur.l. RS, št. 17/2014) predloži vsakoletno energetsko bilanco v sprejem vladi. Skladno s tretjim odstavkom 25. člena EZ-1 letna energetska bilanca vsebuje tudi načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom ter napoved razpoložljivih virov sredstev za doseganje predvidenih letnih ciljev podporne sheme.
Potrebne količine virov energije iz energetske bilance v letu 2016 in primerjava s predhodnim letom, so sledeče:
Oskrba z energijo bo v letu 2016 znašala 275,3 PJ in bo za 1,9 % večja v primerjavi z letom 2015 ter 0,1 % večja kot leta 2014. Pridobljena bo iz: 3722 kt trdnih goriv (+2,5 % v primerjavi z letom 2015), 2179 kt naftnih proizvodov (+0,7 %), 837 milijonov Sm3 zemeljskega plina (+2,5 %), 63527 TJ jedrske energije (+3,1 %), 4915 GWh hidro energije (+29,1 %), 1959 GWh električne energije kot razlike med uvozom in izvozom, ter 33313 TJ obnovljivih virov energije z odpadki (+3,1 %). Republiki Hrvaški bo oddano 2912 GWh (polovica proizvodnje NEK) električne energije.
Uvozna energetska odvisnost Republike Slovenije bo v letu 2016 znašala 46,1 %.
Končna poraba bo v letu 2016 znašala 198,9 PJ in bo skoraj enaka kot v letu 2015 ter za 2,3 % večja kot leta 2014. Od tega bo končna poraba energije znašala 196,5 PJ, lastna poraba energetskega sektorja 0,7 PJ, za neenergetske namene pa je v letu 2016 predvideno 1,8 PJ. V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu (industrija) bo porabljeno 48,7 PJ, v prometu bo porabljeno 78,0 PJ, v gospodinjstvih 47,7 PJ, v ostali porabi pa 22,1 PJ. V strukturi porabe končne energije izstopa delež naftnih proizvodov s 46,5 % deležem, sledijo električna energija (22,5 %), obnovljivi viri energije (13,8 %), zemeljski plin (12,1 %), toplota (3,7 %), trdna goriva (0,7 %) in industrijski odpadki neobnovljivi (0,8 %).
V letu 2016 bo primarna oskrba s trdnimi gorivi znašala 3722 kt in bo za 2,5 % večja kot leta 2015. Prevladoval bo lignit z 89,9 % deležem. Večina trdnih goriv (3644 kt) bo v letu 2016 porabljena v transformacijah, medtem ko bo končna poraba znašala 77 kt, kar je 17,6 % manj kot leta 2015. Od tega bo v 2016 v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu porabljeno 69 kt, v gospodinjstvih 0,4 kt, v prometu 0,3 kt, za neenergetsko rabo pa bo ostalo 7,8 kt trdnih goriv.
Slovenija bo v letu 2016 za namene oskrbe potrebovala 2179 kt naftnih proizvodov. Končna poraba bo v letu 2016 znašala 2173 kt, kar bo 0,7 % več kot leta 2015. Največ (81,2 %) naftnih proizvodov se bo porabilo v sektorju prometa. V tem sektorju bo porabljenih 405 kt motornega bencina neosvinčenega, 1319 kt dizelskega goriva in 15 kt utekočinjenega naftnega plina (UNP – avtoplin). Skupni energijski delež biogoriv (biobencin in biodizel) v prometu bo znašal 2,0 %.
V letu 2016 bo Slovenija potrebovala skupaj 836,5 mio Sm3 zemeljskega plina, ki bo v večini pridobljen iz uvoza. Od tega se bo 126,8 mio Sm3 porabilo v procesu transformacije, medtem ko bo končna poraba zemeljskega plina znašala 709,7 mio Sm3 in bo za 2,1 % večja v primerjavi z 2015. Največ energenta bo porabljeno v sektorju industrije (493 mio Sm3), medtem ko bodo gospodinjstva porabila okoli 133 mio Sm3 zemeljskega plina.
Proizvodnja električne energije na generatorju vseh elektrarn na teritoriju Republike Slovenije bo v letu 2016 znašala 16532 GWh in bo večja za 9,5 % v primerjavi z letom 2015. Končna poraba električne energije bo znašala 12380 GWh in bo za 4,0 % manjša kot leta 2015. V industrijskem sektorju bo porabljeno 5617 GWh, v gospodinjstvih 3229 GWh, v sektorju ostala poraba 3253 GWh in v prometu 159 GWh.
Obvezna sestavina letne energetske bilance je tudi načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov (OVE) in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom (SPTE) ter napoved razpoložljivih virov sredstev za doseganje predvidenih letnih ciljev podporne sheme. Agencija za energijo mora vsako leto do 1. oktobra na podlagi 373. člena Energetskega zakona (EZ-1) objaviti javni poziv z vabilom investitorjem k prijavi projektov za proizvodne naprave, s katerimi se potegujejo za vstop v podporno shemo. Za izvajanje podporne sheme bodo na podlagi določb 377. člena Energetskega zakona v letu 2017 zagotovljena sredstva v višini 178,8 mio EUR.
V letu 2016 bo proizvedeno skupaj 8931 TJ daljinske toplote, kar je +2,8 % več v primerjavi z letom 2015. Končna poraba bo znašala 7347 TJ, lastna raba in izgube pa bodo znašale 1585 TJ. Največ toplote se bo porabilo v sektorju gospodinjstev in sicer 3656 TJ, kar bo 13,9 % več kot leta 2015.
Oskrba z energijo obnovljivih virov energije (brez hidro energije) bo v letu 2016 znašala 31518 TJ, kar bo 3,3 % več kot leta 2015. Oskrba z neobnovljivimi industrijskimi odpadki (NIO) bo v letu 2016 znašala 1795 TJ. V strukturi oskrbe z OVE in NIO prevladuje les in druga trdna biomasa s 75,9 % deležem. Sledijo geotermalna energija 6,0 %, NIO 5,4 %, sončna energija 4,3 %, biodizel 3,5 %, drugi bioplini 2,9 % in ostali OVE (biobencin, deponijski plin, plin iz čistilnih naprav in vetrna energija) z 2,1 % deležem.
Delež OVE v skupni rabi bruto končne energije bo ob nadaljevanju trenda stabilizacije končne porabe v letu 2016 znašal 23,5 %.
