Evropa se srečuje z vedno večjim povpraševanjem po energiji, nestabilnimi cenami in moteno oskrbo, obenem pa mora zmanjšati vpliv energetskega sektorja na okolje. Zato EU potrebuje jasno energetsko strategijo. Energetska politika EU ima tri glavne cilje: varnost oskrbe, konkurenčnost in trajnost.
Pri STA-ju poročajo, da je Evropska komisija pripravila načrt za evropsko energetsko unijo, ki bo zagotovila zanesljivo, cenovno dostopno in okolju prijazno energijo za državljane in podjetja. Omogočila bo prost pretok energije prek nacionalnih meja, nove tehnologije, ukrepi za večjo energijsko učinkovitost in obnova infrastrukture bodo pripomogli k zmanjšanju stroškov za energijo v gospodinjstvih, ustvarjanju novih delovnih mest in znanj ter krepitvi gospodarske rasti in izvoza.
Evropa naj bi postala trajnostno, nizkoogljično in okolju prijazno gospodarstvo. Pri proizvodnji obnovljive energije in v boju proti globalnemu segrevanju naj bi imela vodilno vlogo.
EU si je postavila energetske in podnebne cilje za leta 2020, 2030 in 2050. Do leta 2020 naj bi zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za najmanj 20 odstotkov v primerjavi z letom 1990, 20 odstotkov energije bi pridobila iz obnovljivih virov ter za 20 odstotkov povečala energetsko učinkovitost.
Za zdaj je unija na dobri poti, da doseže cilje za leto 2020. Med letoma 1990 in 2012 je emisije toplogrednih plinov zmanjšala za 18 odstotkov, delež energije iz obnovljivih virov se je z 8,5 odstotka leta 2005 povečal na 14,1 odstotka leta 2012, energijska učinkovitost pa se bo do leta 2020 predvidoma povečala za 18 so 19 odstotkov.
Evropski parlament in države članice se o ciljih za leto 2030 še pogajajo. Parlament želi zavezujoč cilj, v skladu s katerim bi morala EU do leta 2030 porabo energije zmanjšati za 35 odstotkov. Zahteva tudi najmanj 35-odstotni delež obnovljivih virov v celotni porabi, države članice pa predlagajo zvišanje tega deleža na 27 odstotkov.
Cilji za leto 2050 pa obsegajo zmanjšanje količine toplogrednih plinov za 80 do 95 odstotkov v primerjavi z letom 1990.
Podatki evropskega statističnega urada Eurostat, objavljeni decembra lani kažejo, da EU povečuje delež obnovljivih virov v končni porabi energije. Leta 2016 je znašal 17 odstotkov, potem ko je bil leta 2015 16,7-odstoten. V Sloveniji je bil ta delež leta 2016 21,3-odstoten, kar je sicer nekoliko manj kot v predhodnih treh letih.
Z daleč največjim deležem obnovljivih virov energije, 53,8-odstotnim, se lahko pohvali Švedska. Sledijo Finska (38,7 odstotka), Latvija (37,2 odstotka) in Avstrija (33,5 odstotka). Na repu lestvice so Luksemburg (5,4 odstotka) ter Malta in Nizozemska (vsaka po šest odstotkov).
Slovenija sledi ciljem in zavezam EU. Kot je pojasnila vodja oddelka za politiko učinkovite rabe in obnovljive vire energij na MPI Andreja Belavić-Benedik, je Slovenija med 12 članicami unije, ki imajo določen več kot 20-odstotni delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije do konca leta 2020. Za dosego tega cilja se bo morala Slovenija po besedah Belavić-Benedikove še krepko potruditi.
Uvajanje novih tehnologij je tudi priložnost za podjetja in izziv za mlade, ki morajo najti svojo pot v novi usmeritvi. “Prehod v energetiki s centraliziranih virov na decentralizirane in pospešeno uvajanje obnovljivih virov je revolucija v energetiki in kdo bo tu našel svojo pot, bo lahko hitro napredoval,” je poudarila Belavić-Benedikova.
