Evropska unija bo podprla sporazum ZN za omejitev globalnega segrevanja, a le v primeru, da bo sporazum pravno zavezujoč in bo vključeval reden nadzor za zagotavljanje njegovega izvajanja, je dejal v četrtek evropski komisar za energijo in podnebje.
Evropski komisar za podnebje in energijo Miguel Arias Cañete je pozval vlade in “ključna gospodarstva G20”, da takoj pripravijo obljube Združenim narodom in dejal, da je treba tehnično delo pospešiti, da bo držalo korak z močno politično voljo.
Zaskrbljen, da bi dva največja svetovna onesnaževalca, Kitajska in Združene države Amerike, lahko prevladala v pogovorih v Parizu, je povedal, da EU ne more sprejeti dogovora “na podlagi najnižje ravni medsebojnega sporazuma.”
“To mora biti ambiciozen dogovor. Postavil sem prednostne naloge, za katere se bomo borili,” je dejal na novinarski konferenci v Bruslju.
Miguel Arias Cañete je določil prednostne naloge o pravnih zahtevah, preverjanju na vsakih pet let, jasnih določb o izvajanju vmesnega cilja zmanjšanja globalnih emisij za 60 % do leta 2050 glede na leto 2010, kot tudi o cilju znižanja emisije toplogrednih plinov do leta 2100 praktično na nično stopnjo.
Medtem ko so EU in države v razvoju med tistimi, ki iščejo mednarodno zavezujoča besedila, pa na nasprotni strani sedijo npr. Združene države Amerike, ki želijo izvajati samo dogovore na nacionalni ravni.
Podnebna pogajanja ZN preganja spomin na neuspeli vrh v Kopenhagnu leta 2009, ki je bil zadnji poskus, da bi dosegli globalni sporazum o podnebju.
Arias Cañete je dejal, da bi moral biti Pariz drugačen, saj bodo za isto mizo sedele države, ki predstavljajo najmanj 80 % globalnih emisij.
EU je prva med večjimi gospodarstvi dala v marcu obljubo o zmanjšanju emisij za najmanj 40 % do leta 2030 v primerjavi z letom 1990.
