Odločba s katero pridobimo pravico začetka gradnje se imenuje gradbeno dovoljenje in predstavlja zahteve po katerih se moramo ravnati pri izvedbi gradbenih projektov.
Gradbeno dovoljenje (v nadaljevanju GD) predstavlja odločbo, s katero upravni organ RS dovoli gradnjo in določi konkretne pogoje, ki jih moramo pri gradnji upoštevati. GD potrebujemo za naslednje tipe gradnje ali posege na objektih: novogradnja, dozidava (kadar gre za bistveno spremenjen videz objekta), nadomestna gradnja (nadomestni objekt mora biti po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu), rekonstrukcija (kadar s posegom na objektu spremenimo njegove tehnične značilnosti), odstranitev objekta in pri spremembi namembnosti (kadar dela na objektu niso gradnja ali rekonstrukcija, vendar s spremembo povečamo vpliv objekta na okolico). Vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja vloži investitor (fizična ali pravna oseba) ali njegov zakonit zastopnik ali pooblaščenec (tipično je to projektivni biro).
GD moramo po spremembi gradbene zakonodaje pridobiti za objekte, ki izpolnjujejo zahteve iz naslednje definicije – objekt/stavba ali gradbeno-inženirski objekt mora biti povezan s tlemi z gradbenimi deli (betoniranje, sidranje pilotiranje) in ga ni mogoče premikati brez škode za njihovo bistvo. Objekt je zgrajen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov. Vgrajene ima inštalacije in tehnološke naprave.
Objekte razvrščamo v štiri kategorije: zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne. Razvrstitev objektov na kategorije je določena v Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13). Glede na kategorijo objekta se razlikuje tudi postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja – za gradnjo nezahtevnih objektov zadostuje, da pridobimo gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnih objektov, ki je v bistvu občinski obrazec (Uradni list RS, št. 38/08) kamor navedemo zahtevane podatke z osnovno skico. Gradnjo enostavnih objektov pa lahko izvajamo brez gradbenega dovoljenja. Seveda pa še vedno potrebujemo soglasja pristojnih soglasodajalcev in dokazilo o pravici graditi.
Preden investitor odda vlogo za izdajo GD na ustrezno stopnjo upravnega organa, mora pridobiti določene vrste dokazil s katerimi dokazuje svoje pravice, upoštevanje tehničnih in urbanističnih zahtev, ter posebne zahteve občinskih in državnih organov. Priloge k vlogi so naslednje:
- pisna pogodba za projektiranje,
- projektni pogoji in soglasja,
- dokazila o lastništvu oz. pravici graditi,
- geodetski posnetek obstoječega stanja in infrastrukture.
Projektni pogoji niso več obvezni, so pa dobra osnova, s katero lažje določimo nekatere posebne zahteve oz. se lažje izognemo omejitvam, zaradi česar je manj možnosti vloge za izdajo GD. Še posebno, kadar gradimo v varovalnih pasovih (železnice, vodotoki) in na varovanih območjih (vodovarstveno področje, Natura 2000, varovana mestna jedra). Za priklop objekta na gospodarsko javno infrastrukturo moramo pridobiti soglasje za priključitev na izdelano idejno zasnovo. Komunalno podjetje ali soglasodajalec na podlagi idejne zasnove predvidi pogoje za projektiranje in gradnjo. Za pripravo in izdajo projektnih pogojev in soglasij se ne zaračunavajo taks ali stroškov.
Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja mora vsebovati:
- splošne podatke o investitorju,
- podatke o parcelni številki, katastrski občini in priključkih na infrastrukturo,
- dokazilo o pravici graditi,
- podatke o vrsti in namenu objekta,
- v primeru rekonstrukcije ali dozidave objekta – številko in datum do sedaj veljavnega gradbenega dovoljenja (za objekte zgrajene pred 31. 12. 1966),
- 2 izvoda projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD),
- 1 izvod vodilne mape PGD brez dokazne dokumentacije,
- povzetek podatkov zahteve v elektronski obliki
- druge listine, če tako določa zakon,
- navedbo, ali bo investitor sam vložil zahtevo za odmero komunalnega prispevka
- plačilo upravne takse.
Povezava: Obrazec za vlogo gradbenega dovoljenja.
Upravna enota na podlagi vlogi odredi ugotovitveni postopek v okviru katerega preveri skladnost vloge s prostorskimi načrti in drugimi zahtevami. Obvezna obravnava na terenu ni več predpisana v zakonu. Stranke so vabljene na seznanitev na upravni enoti. Stranka, ki se strinja, lahko poda pisno izjavo vezano na PGD, stranka, ki nasprotuje, pa mora predložiti dokaz. Upravna enota nato izda gradbeno dovoljenje, ki ima sledeče sestavine:
- pravni pouk na podlagi zakona o splošnem upravnem postopku,
- vrsta gradnje,
- zahtevnost objekta,
- razvrstitev objekta po enotni klasifikaciji,
- parcelna številka in katastrska občina,
- odmiki od parcelnih mej,
- dimenzije, gabariti, etažnost gradnje,
- način zagotavljanja minimalne komunalne oskrbe,
- značilnosti objekta, določene s prostorskimi predpisi,
- podatki PGD in datum izdelave,
- seznam izdanih soglasij, pogoji glede izvedbe.
GD je dokončno veljavno, če se po izdaji nanj ni nobene pritožbe. Prav tako je veljavno, če se je pritožba zavrnila. Stranka v postopku izdaje GD se lahko pritoži v roku 8 dni na zapisnik pri pristojnem organu po prejemu priporočeno poslanega GD. Dovoljenje postane pravnomočno, ko se pravici pritožbe odpove zadnja stranka. Po pridobitvi pravnomočnosti GD velja 3 leta za zahtevne objekte, 2 leti za manj zahtevne objekte in 1 leto za spremembo namembnosti in nezahtevne objekte. Podaljšanje je možno za največ 2 leti. GD je veljavno od začetka izvajanja del in velja tudi če se dela prekinejo.
