Da bi se držali zavez iz Pariškega sporazuma, bi morali ogljični odtis prepoloviti vsakih 10 let, do leta 2030 ga je torej treba zmanjšati za okrog 60 odstotkov. Z obnovljivimi viri energije bo potrebno slejkoprej nadomestiti vse fosilne vire in jedrsko energijo. Brez »energetskih državljanov« in skupnostnih energetskih projektov ta prehod v zadosti kratkem času ni mogoč.
Ker izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike v Sloveniji le počasi napreduje in daleč zaostaja za možnostmi, hkrati pa predstavlja zanesljivo in varno naložbeno priložnost, sta Umanotera in Focus v okviru projekta Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri organizirala strokovno ekskurzijo z ogledom in predstavitvijo skupnostne sončne elektrarne v Križevcih na Hrvaškem. Njeno postavitev so z mikroposojili omogočili občani – posamezniki. Koristi v obliki večje energetske samozadostnosti, zmanjšanja negativnega vpliva proizvodnje energije na okolje in zdravje ljudi ter lokalnih zelenih delovnih mest pa je deležna celotna lokalna in širša skupnost.
Na strehi Razvojnega centra in tehnološkega parka v hrvaškem mestu Križevci so konec letošnjega poletja dokončali postavitev 30-kilovatne fotonapetostne elektrarne, ki so jo z mikroposojili v celoti financirali občani. Elektrarna je projektirana tako, da bo pokrila del potreb po električni energiji uporabnikov stavbe, na kateri je postavljena.
Mesto Križevci je prva lokalna skupnost na Hrvaškem, ki je izvedla projekt skupinskega investiranja v obnovljive vire energije (OVE). V zgolj 10 dneh po objavi vabila vlagateljem so zbrali potrebnih 230.000 kun (31.000 EUR) za gradnjo elektrarne. Državljani so se lahko vključili v projekt z minimalnim posojilom v višini 135 EUR, medtem ko je povprečno posojilo znašalo 400 EUR. Posojila se bodo iz prihrankov pri nabavljeni električni energiji vlagateljem povrnila v 10 letih s 4,5-odstotno obrestno mero.
Glavni nosilec in pobudnik projekta je Zelena energetska zadruga (ZEZ), krovna organizacija na področju energetskega zadružništva na Hrvaškem. Poleg Mesta Križevci jih je podprla še regionalna razvojna agencija, nevladni organizaciji Greenpeace in Terra Hub ter mednarodne organizacije, kot sta Evropska zveza energetskih zadrug (REScoop.eu) in evropsko združenje mest v energetski tranziciji Energy Cities.
Ob robu ogleda skupnostne elektrarne je bil organiziran pogovor o izzivih in priložnostih skupnostnih energetskih projektov v energetski tranziciji. Sodelovali so župan Mesta Križevci Mario Rajn, predstavnik Zelene energetske zadruge Ivan Zoković in dr. Tomislav Tkalec iz Focusa, društva za sonaraven razvoj. Pogovor se je vrtel okrog koristih predstavljene dobre prakse za lokalno skupnost, pa tudi o načrtih nadaljnjega razvoja.
Župan Mesta Križevci Mario Rajn je na vprašanje, kaj projekt prinaša mestu, občanom in lokalni skupnosti, izpostavil, da bi investicijo v sončno elektrarno takšne moči lahko pokrili tudi iz občinskega proračuna, vendar so z vključevanjem občanov želeli ljudem dati možnost investiranja v OVE in v lokalni skupnosti izboljšati ozaveščenost o celoviti trajnostni razvojni usmerjenosti občine. Njihov strateški cilj je energetska neodvisnost oziroma oskrba z energijo iz OVE do leta 2030. Občina je bila zaradi projekta skupnostno financirane sončne elektrarne deležna velike medijske pozornosti, kar je okrepilo odločenost in samozavest lokalne skupnosti na poti trajnostnega razvoja. S postavitvijo sončnih elektrarn na strehah stavb v občinski lasti želijo delovati kot zgled in povečevati sprejemljivost projektov obnovljivih virov med ljudmi.
Predstavnik Zelene energetske zadruge Ivan Zoković je poudaril pomen izkoriščanja OVE na način, da ekonomske in okoljske dobrobiti ostanejo v lokalni skupnosti. Pri tem ima prednost proizvodnja iz razpršenih virov, saj velike naložbe (npr. v hidroelektrarne) praviloma speljejo dobičke izven lokalne skupnosti, ki pa je soočena z degradacijo okolja in poslabšanjem kakovosti življenja. Zadruga že načrtuje nadaljnje projekte, ki se bodo financirali z množičnim financiranjem (angl. crowdfunding), pri čemer se bodo osredotočali na izgradnjo sončnih elektrarn in izkoriščanje biomase.
Dr. Tomislav Tkalec iz društva Focus je o možnostih za skupnostne projekte obnovljivih virov energije v Sloveniji povedal, da zelo zaostajamo za nekaterimi evropskimi državami, po novem tudi za Hrvaško. Ideje in interes za realizacijo skupnostnih energetskih projektov obstajajo v vseh delih države, prebivalci in občine so zainteresirani za izvedbo. Zdaj rabimo le nekoga, ki bo izpeljal vzorčni primer.
Organizatorji strokovne ekskurzije si v okviru projekta Dovolj za vse – Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri prizadevajo v Sloveniji spodbuditi različne akterje k aktiviranju na področju trajnostnega izkoriščanja lokalnih OVE. Da bi olajšali izvedbo podobnih projektov, so pripravili Priročnik za izvedbo skupnostne sončne elektrarne s predstavitvijo korakov načrtovanja in izvedbe projekta skupnostne sončne elektrarne.
-
Priročnik za izvedbo skupnostne sončne elektrarne je objavljen na spletnem mestu http://dovoljzavse.si/publikacije-in-gradiva/.
-
Skupnostne dobre prakse na različnih področjih lahko najdete na skupnem zemljevidu Slovenije: www.dovoljzavse.si.
-
Več o konceptu skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri in njegovih večplastnih koristih lahko preberete v vodniku Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri.
-
Opisi dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri so na voljo v katalogu dobrih praks.
-
Fotografije so za uporabo na voljo na tej spletni povezavi (podnapis: Foto: arhiv Dovolj za vse)
