Slovenija je skupaj z Italijo, Avstrijo, Bolgarijo, Romunijo, Hrvaško in Grčijo na delovnem kosilu, ki ga je v okviru današnjega zasedanja Sveta TTE v Bruslju gostil podpredsednik Evropske Komisije, podprla prizadevanja EK za pospešitev naporov pri nadaljnjem razvoju plinskih trgov Centralne in Jugovzhodne Evrope. Komisija tako namerava ustanoviti posebno delovno skupino visokih predstavnikov, ki bo spremljala razvoj plinske infrastrukture v regiji.
Centralna in Jugovzhodna Evropa je namreč še posebej občutljiva v primeru morebitnih prekinitev dobav ruskega plina, kar so pokazali tudi letošnji plinski stresni testi, zato je potrebno v omenjenih regijah vložiti dodatne napore pri vzpostavljanju potrebnih povezav in diverzificirane oskrbe. Slovenija je v okviru pogovorov posebej opozorila na pospešeno uporabo že obstoječih mehanizmov, kot so t.i. projekti skupnega pomena ter Instrument za povezovanje Evrope.
Na kosilu so se sogovorniki dotaknili tudi projekta Južni tok in izmenjali poglede na nedavno napoved Ruske federacije, da s projektom ne nadaljuje. Ministri so ugotovili, da nobena država članica, s katero ima Ruska federacija podpisan meddržavni sporazum, o tem še ni prejela uradnega obvestila ruske strani. Države so se strinjale, da lahko evropski komisar za energetiko z rusko stranjo poskusi osvetliti podrobnosti v zvezi z obvestilom medijev o prekinitvi projekta. Slovenija bo za pogovor o tem z rusko stranjo izkoristila priložnost medvladne komisije Slovenije in Ruske federacije, ki bo zasedala dne 17.12. v Ljubljani. V okviru EU Slovenija še naprej podpira koordinacijo držav na trasi, v kolikor se bo izkazala za potrebno tudi v prihodnje.
Ob tem velja ponovno poudariti, da odpoved projekta Južni tok ne vpliva na slovensko oskrbo. Pogoji za izvedbo projekta na slovenskem ozemlju – posebej velja v tem kontekstu izpostaviti potrebo po pridobitvi potrebnih izjem od Evropske komisije – so znani že od leta 2009, in so tudi del slovenskega meddržavnega sporazuma. Odločitev o odpovedi projekta je tako najbrž povezana predvsem z aktualnimi tržnimi razmerami na evropskih in svetovnih energetskih trgih.
