V mestu Brumunddal na Norveškem se nahaja 85,4-metrska stolpnica, ki od leta 2019 velja za najvišjo leseno stavbo. Mjøstårnet, leseni stolp, ki ga je za najvišjega potrdil Svet za visoke stavbe in urbani habitat, je nasledil mesto Tallwooda v Vancouvru. Podjetje Voll Arkitekter si je zadalo cilj, da je stolp zgrajen izključno s tehniko navzkrižnega lepljenja lesa (CLT).
Zasnova Mjøstårneta
Po besedah Buchardta, stranke, ki je imela vizijo za gradnjo stolpa, je bil Mjøstårnet zasnovan zato, da bi dokazal, da se lahko visoke stavbe gradijo tudi samo iz obnovljivih materialov. Načrt gradnje je sprva vseboval popolnoma drugačne podatke o višini, saj naj bi ta znašala le 81 metrov. Ker pa je imela skupina izvajalcev izredno razvito vizijo, so se potrudili, da so z zaokroževanjem robov nosilcev uspeli doseči 85,4 metrov.
Gradnja lesenega stolpa
Gradnja stolpa je potekala v 5 fazah. Izvajalci so les pridobivali lokalno, saj je mesto Brumunddal območje z zelo rodovitno lesno in gozdarsko pridelavo. S tem so podprli lokalno industrijo in poskrbeli, da je bila gradnja okolju prijazna. Namen Mjøstårneta je bil tudi predstaviti strokovno znanje in izdelke lokalne lesne industrije.
Veliko vlogo pri gradnji stolpa je imel strokovnjak za les Moelven Limitre, ki je postavil leseno konstrukcijo stavbe. Ta je bila v celoti grajena iz lesa, saj so bili dvigalni jaški izdelani iz CLT, in tudi podporni stebri iz lepljenega lesa, ki ga na Norveškem imenujejo »glulam.« Glulam je izdelan iz skobljanega lesa, ki je nato zlepljen skupaj in tako nadomestljiv vir betonskim in jeklenim elementom.
Tretja najvišja stavba v državi vsebuje 18 nadstropij, v katerih so prostori razdeljeni glede na različen namen. V stavbi je hotel Wood, ki ima svoj bazen, restavracijo in apartmaje. Poleg hotela nadstropja služijo tudi v poslovne namene, saj so v stavbi prisotni pisarniški prostori.
Tekmovanje z – nam sosednjim – avstrijskim stolpom
Leseni stolp, ki se nahaja na Dunaju, s svojo višino lovi Mjøstårnet, saj je od njega nižji le za dober meter. Ob projektiranju in kasnejši gradnji obeh stolpov je bilo prisotnih ogromno nasprotovanj, predvsem glede tega, kateri stolp bo postal najvišji na svetu. Nadgradnja Mjøstårneta je povzročila prevzem omenjenega naziva. Poleg tega je bilo ogromno govora glede standardov, ki opredeljujejo leseno gradnjo. Te predpisujejo, da stavba ne sme biti leseno-betonsko-hibridna, kot je stolp Hoho.
Zakaj se posluževati lesene gradnje?
Ker mestna območja postajajo vedno bolj naseljena in število visokih zgradb le narašča, so se mnogi arhitekti obrnili na CLT in preostali inženirski les, ki predstavlja bolj trajnostni gradbeni material. Lesena konstrukcija stavbe je postala popolna alternativa betonu in jeklu, saj sta CLT in lepljeni les dovolj močna, da zlahka podpirata velike obremenitve. Poleg tega se ogljik, ki ga drevesa absorbirajo iz ozračja, trajno vpije v konstrukcijo objektov. Ne samo da je material okolju prijaznejši od jekla, ampak tudi počasi gori in se samougasni, brez da bi spuščal strupene hlape.
Novinar
