V Bratislavi se je včeraj zaključilo dvodnevno neformalno zasedanje ministrov EU, pristojnih za energijo in podnebje. Osrednja tema zasedanja so bile podnebne spremembe v okviru mednarodnih podnebnih aktivnosti ter Energetske unije, pa tudi cena električne energije in konkurenčnost ter utekočinjeni zemeljski plin in energetska varnost.
V okviru skupnega srečanja ministrov za okolje in ministrov za energijo je v torek 12. 7. 2016 potekala razprava o tem, kako doseči energetske in podnebne cilje EU do leta 2030, še posebej v luči upravljanja energetske unije in trajnostnega financiranja. Nov sistem upravljanja in primeren finančni okvir Energetske unije naj bi zagotovil, da bo EU dosegla cilje podnebno-energetske politike do leta 2030. Osrednji instrument za znižanje emisij v EU ostaja sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov, za dosego ciljev 2030 pa bodo v naslednjem desetletju potrebne tudi izdatne investicije. Poleg obstoječih bodo za dosego ciljev potrebni novi mehanizmi in finančni instrumenti, med katerimi sta najpomembnejša Inovacijski sklad in novi Modernizacijski sklad.
Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Klemen Potisek je v imenu Slovenije poudaril, da dekarbonizacija ostaja ključen izziv za EU in države članice, zato je treba še naprej krepiti sistem trgovanja z emisijami, ki ostaja osrednji instrument za prehod v nizkoogljično družbo. Kot je poudaril, Slovenija podpira prizadevanja za zagotavljanje ustreznih finančnih mehanizmov, pri tem pa je poleg načela odličnosti treba upoštevati tudi načelo uravnotežene geografske porazdelitve ter zagotovitev financiranja tudi za male projekte. Glede novega sistema upravljanja Energetske unije je poudaril, da Slovenija zagovarja transparenten sistem, ki mora slediti bistvenima načeloma, to je zmanjšanju administrativnega bremena ter pravični delitvi bremen in ohranitvi suverenosti držav pri izbiri energetske mešanice.
V sredo 13. 7. 2016 je potekalo zasedanje ministrov EU pristojnih za energijo, ki so razpravljali o ceni in stroških energije ter njihovem vplivu na konkurenčnost evropskega gospodarstva. Cene električne energije v EU so namreč tako nizke, da to predstavlja problem z vidika dolgoročnega zagotavljanja zadostnih vlaganj v proizvodnjo električne energije, prav tako pa so cene obremenjene s prispevki za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije. Državni sekretar mag. Potisek je v svoji intervenciji izpostavil, da je potrebno pri vključevanju obnovljivih virov energije, prilagodljivosti in izboljšav trga dolgoročno zasledovati polno in prosto delovanje trga in hkrati upoštevati čezmejne povezave.
Na delovnem kosilu so ministri razpravljali še o utekočinjenenem zemeljskem plinu in energetski varnosti EU. Ključni cilj EU ostaja diverzifikacija oskrbe z zemeljskim plinom. Za Slovenijo je utekočinjeni zemeljski plin pomemben potencial pri zagotavljanju regionalne zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom.
