Nemčija bi naj zaprla vse svoje premogovne elektrarne do leta 2038. Do tega mnenja je prišla nemška vladna komisija, ki jo je kanclerka Merkel določila za oblikovanje poti opuščanja premoga v državi. V komisiji je sodeloval tudi Greenpeace Nemčija in druge okoljevarstvene organizacije.
Greenpeace Nemčija opozarja, da končni datum ni sprejemljiv, saj nezadostno odgovarja na podnebno krizo. Glede na ugotovitve Posebnega poročila o 1.5°C, ki so ga preteklo jesen izdali Združeni Narodi, bi morale namreč evropske države premog opustiti do leta 2030.
Katja Huš, predstavnica Greenpeacea v Sloveniji, je novico komentirala:
»Glede na znanstvena opozorila o podnebni krizi lahko rečemo, da bodo premog v Nemčiji kurili 8 let predolgo. Ampak Nemčija – evropska premogovna velesila – si vsaj upa načrtovati zapiranje elektrarn. V Slovenij si nihče od vodilnih politikov ne upa izustiti besede »zapiranje TEŠ« in odgovorno pristopiti k okoljskemu in ekonomskemu problemu, ki ga imamo. Medtem, ko se v Nemčiji pogovarjajo, kako pravočasno in pravično opustiti premog, v Sloveniji krožijo novice o uvažanju premoga[1]! Jasno je – dlje ko se bo Vlada RS izogibala pogovoru o koncu premoga, bolj bomo nastradali ljudje: nosili bomo breme finančne luknje TEŠ, rudarjii bodo izgubljali službe[2], podnebna škoda pa bo iz leta v leto večja. Ampak če lahko država z največ premogovnimi kapacitetami v Evropi načrtuje konec premoga, ga zagotovo lahko tudi mi. In ga tudi moramo. Ni več izgovorov.«
Glede na ugotovitve nedavno izdanega Posebnega poročila o 1.5°C bi morali za omejitev dviga temperature na 1,5 °C globalno porabo premoga do leta 2030 zmanjšati vsaj za dve tretjini, evropske države pa bi morale premog opustiti najhitreje – do leta 2030.
Kot četrto največje svetovno gospodarstvo in šesti največji onesnaževalec podnebja na svetu glede na izpuste CO2 z največ premogovnimi kapacitetami v Evropi (glede na inštalirano moč), lahko Nemčija pokaže zgled, kako voditi tranzicijo stran od fosilnih goriv v skladu s Pariškim podnebnim sporazumom.
