Novo poročilo »Izgubljeno v dimu: podnebne posledice požarov v naravi«, ki ga je v tem tednu objavil Greenpeace, ugotavlja, da požari v naravi ogromno prispevajo k podnebnim spremembam, pri čemer jih nekatere države ne spremljajo v zadovoljivi meri in ne poročajo o s tem povezanih emisijah. Če bomo še naprej ignorirali posledice požarov za podnebje, se bomo le stežka lahko držali začrtanih okvirov za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C, kot to določajo cilji iz Pariškega sporazuma.
Po podatkih iz raziskave (prenos poročila, .pdf) naj bi bil obseg bruto emisij CO2 kot posledice požarov v naravi skoraj 8Gt CO2 – to je več kot dvakratna vrednost skupnih emisij industrije fosilnih goriv v EU v letu 2016 in predstavlja skoraj 25 % globalnih letnih emisij CO2 iz naslova fosilnih goriv.
»Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, so vzrok za požare, slednji pa pospešujejo podnebne spremembe. Čas je, da prekinemo ta začarani krog,« pravi Anton Beneslavskiy, vodja projektov na področju požarov v naravi pri Greenpeaceu Rusija. »Požari v naravi predstavljajo grožnjo, a obenem tudi priložnost. Največ požarov v državah, kot so Brazilija, Rusija in Indonezija, povzročijo ljudje, kar pomeni, da bi jih bilo mogoče preprečiti in se tako izogniti ogromnim količinam emisij.«
Poročilo vsebuje študije primerov iz nekaterih izmed najbolj gozdnatih držav na svetu: Brazilije, Rusije in Indonezije. Te države imajo ogromna območja tropskih oziroma borealnih gozdov in zato predstavljajo ključna območja z vidika požarov in podnebnih sprememb. A prav te države dosledno pomanjkljivo poročajo o emisijah CO2 iz naslova požarov. Tako na primer Rusija ne poroča o emisijah zaradi gozdnih požarov v 23 % odstotkih gozdov v državi.[2] To pomeni, da ostajajo nezabeležene emisije iz požarov v skoraj četrtini ruskih gozdov.
Emisije CO2 zaradi požarov v Braziliji, Rusiji in Indoneziji so zaradi kombinacije neučinkovitega spremljanja in netočnega poročanja močno podcenjene. Kot ugotavlja poročilo, niso upoštevane emisije črnega ogljika in posledice izgube potenciala za ponor ogljika. Brez ustreznega poročanja ta problem ostaja neviden in tako ne moremo izvajati ukrepov za omejitev dviga globalne temperature na 1,5 °C.
Greenpeace poziva odločevalce na globalni in nacionalni ravni, naj urgentno ukrepajo v zvezi s čedalje večjimi vplivi požarov na podnebne spremembe. IPCC bi moral poskrbeti za navodila glede izračunavanja pogorelih območij, odpraviti zakonodajne vrzeli, ki omogočajo, da države ne upoštevajo emisij ogljika iz naslova gozdnih požarov, ter zahtevati, da so v nacionalna poročila vključene tudi emisije črnega ogljika.
