»Pametno mesto je tisto mesto, ki zagotavlja maksimalno kvaliteto bivanja svojim občanom, je prijazno mesto za turiste in nasploh za dobro počutje, ter obenem zagotavlja še dobre pogoje za razvoj podjetništva. Po drugi strani pa pametno mesto pomeni tudi, da je mestna uprava zelo učinkovita in odzivna. Vse to se doseže z uporabo informacijskih tehnologij,« razloži definicijo pametnega mesta Blaž Golob, direktor podjetja SmartIS City d.o.o., ki je razvilo platformo za pametna mesta.
Njihova svetovalna skupina je pomagala prvemu mestu v regiji, hrvaški Koprivnici, doseči mednarodno sprejeti standard za razvoj pametnih mest ISO 37120, Golob pa napoveduje, da imamo tudi v Sloveniji nekaj kandidatov za pridobitev tega standarda. Prvo pametno mesto po mednarodnih standardih bi po njegovih besedah lahko v Sloveniji dobili že prihodnje leto.
»Pametno mesto je tisto mesto, ki zagotavlja maksimalno kvaliteto bivanja svojim občanom, je prijazno mesto za turiste in nasploh za dobro počutje, ter obenem zagotavlja še dobre pogoje za razvoj podjetništva. Po drugi strani pa pametno mesto pomeni tudi, da je mestna uprava zelo učinkovita in odzivna. Vse to se doseže z uporabo informacijskih tehnologij,« razloži definicijo pametnega mesta Blaž Golob, direktor podjetja SmartIS City d.o.o., ki je razvilo platformo za pametna mesta. Njihova svetovalna skupina je pomagala prvemu mestu v regiji, hrvaški Koprivnici, doseči mednarodno sprejeti standard za razvoj pametnih mest ISO 37120, Golob pa napoveduje, da imamo tudi v Sloveniji nekaj kandidatov za pridobitev tega standarda. Prvo pametno mesto po mednarodnih standardih bi po njegovih besedah lahko v Sloveniji dobili že prihodnje leto.
Pametnim mestom in skupnostim so se na sejmu Feel the Future posvetili že prvi sejemski dan. Med drugim je Alexander Schenk, vodja razvojne skupine iz podjetja Siemens Austria, predstavil projekt pametnega mesta ASPERN na SV delu Dunaja, kjer gradijo pametno mesto za 40.000 prebivalcev. Posebnost mesta bo ta, da bo brez vozil, zasnovano bo energetsko varčno in samozadostno. Svoje poglede na razvoj pametnih mest pa so z udeleženci delili tudi slovenski strokovnjaki s tega področja.
Blaž Golob pojasnjuje, da so vsa večja mesta, ki si prizadevajo postati pametna mesta, vzorčna mesta industrije, velikih korporacij, ki posegajo na to področje. »Gre za velike investicije. Mi smo ubrali drugo pot. Učimo se od njih, tudi iz napak, ki jih delajo, in z veliko manjšo investicija lahko pridemo do podobnega, ali celo boljšega učinka. To omogoča naša platforma, ki je rezultat našega, slovenskega znanja.« Sicer se je tudi Koprivnica lotila preobrazbe v pametno mesto v sodelovanju z Deutsche Telekom.
Mednarodni standard za razvoj pametnih mest ISO 37120 je bil sprejet v 2014 in definira različna področja delovanja mesta, predvsem z vidika izboljšanja storitev mesta na vseh teh področjih, ki definirajo pametno mesto. Danes je po Golobovih besedah približno 140 mest po svetu, ki so že certificirana, in zasledujejo ta standard. Največ jih je v ZDA in Kanadi, v Skandinaviji, dobri primeri so v Latinski Ameriki. Evropa ima na nekaterih področjih, predvsem okoljskih, zelo visoke standarde, zato bi kar nekaj mest lahko hitro pridobilo ta standard.
Blaž Golob sicer razlaga, da obstaja pet korakov za uspešen razvoj pametnega mesta. Prvi korak predstavlja prepoznavanje, kaj sploh je pametno mesto. Predvsem je potrebno vedeti, kaj je pomembno za meščane, kaj jim bo izboljšalo kakovost bivanja v mestu. Sledi oblikovanje strategije, pri čemer morajo sodelovati vsi ključni deležniki v mestu (podjetniki, mestna uprava, civilna družba, raziskovalne inštitucije, centri odličnosti, turistične organizacije …). Nato se pregleda katere rešitve industrije v mestu so primerne za uresničevanje te strategije, sledi širši pregled slovenskega in potem mednarodnega prostora. Četrti korak je uspešno financiranje – kakšen je poslovni model (evropska sredstva, zadolževanje, javno-zasebno partnerstvo). Če imamo dobro zastavljeno strategijo, ta opredeljuje tudi vire financiranj, razlaga Golob. »Peti korak je zelo pomemben. Vsi podatki, ki se tako zberejo v mestu, omogočajo podjetjem v mestu razvoj nove ekonomije, razvoj aplikacij, rešitev za mesto. In take rešitve se lahko potem prenesejo na druga mesta, v tujino, na nove trge. To je najbolj optimalna stopnja pametnega mesta, da iz banke podatkov generiramo novo ekonomijo.«
