Jože Torkar, direktor Energetske rešitve v Petrolu, pravi, da se danes vsi zavedamo, da je poraba fosilnih goriv v energetske namene omejenega roka. Onesnaževanje okolja z njimi pa ključen izziv. Mesta in njihovi prebivalci pa veliki porabniki energije.
Pametno mesto je mesto, ki zagotavlja maksimalno kakovost bivanja svojim občanom, je prijazno mesto za dobro počutje in prijazno do okolja, zagotavlja dobre pogoje za razvoj kar največjega števila dejavnosti in je prijazno tudi do tistih, ki ga obiščejo. Pametno mesto je torej varčno mesto, kjer za neko dejavnost porabimo najmanj energije in sredstev, pri tem pa ne zmanjšamo udobja in varnosti prebivalcev.
Pametno mesto prepoznava svoje kulturne, športne in gospodarske specifike ter ustvarja odlične pogoje za življenje in delo svojih prebivalcev. Večinsko razumevanje koncepta pametnih mest temelji na tehnologijah. Čeprav pametne tehnološke rešitve res rešujejo marsikateri izziv in mestom prinašajo prihranke, so v Petrolu prepričani, da na temeljne izzive prihodnosti zares odgovori le kognitivno mesto. Kognitivno mesto na prvo mesto postavi prebivalca in njegove potrebe, kateremu je pravzaprav vse namenjeno. Koncept pametnega mesta pomeni učinkovitost, ki sloni na inteligentnem upravljanju in integraciji informacijsko-komunikacijskih tehnologij z različnimi procesi v mestu (energija, infrastruktura, objekti, okolje, mobilnost, zdravstvene storitve …), seveda ob aktivnem sodelovanju prebivalcev.
Intenzivno iskanje rešitev za številne izzive, pa je znanstvenike in načrtovalce pripeljalo do ideje pametnih mest, ki bi bila energetsko samozadostna. V svetu so že primeri, ki dokazujejo, da je samozadostnost moč doseči. Tako so pametno mesto predstavili skozi 8 znanstvenih krogov, in sicer pametno upravljanje in izobraževanje, pametna zdravstvena nega, pametne zgradbe, pametna mobilnost, pametna infrastruktura, pametna tehnologija, pametna energija in pametni meščani. Tudi v Petrolu iščejo pametne rešitve in uresničujejo idejo pametnega mesta po kriteriju znanstvenih krogov.
Kaj je ideja pametnega mesta?
Če je razvoj nekoč tekel v smeri iskanja naprednih tehnoloških rešitev, se danes znanstveniki obračajo k proučevanju narave. Prilagoditve, ki so jih živali skozi milijone let evolucije razvijale c ciljem prilaganja vsakokratnemu spreminjanju življenjskih razmer, so znanstveniki začeli aktivno spremljati in jih začeli uvajati v tehnične procese za potrebe človekovega bivanja v mestih. Tako se načrtujejo »bionična« mesta, v katerih se bodo pametne stavbe sposobne prilagajati vse bolj zahtevnim pogojem bivanja oziroma podnebnim spremembam. Ključna energija je električna energija, ki se pridobiva iz obnovljivih virov, kot so sončna, bio in hidroenergija. Na projektu pametnih mest v Petrolu dela več kot 400 strokovnjakov, ki pomagajo mestom izkoristiti vse ključne informacije, saj so podatki in njihova obdelava (ekspertni sistemi, poslovna inteligenca, umetna inteligenca) eden izmed strateških ključev do pametnega mesta.
Pametna infrastruktura
Kot smo že omenili, Petrolovi strokovnjaki že razvijajo pametne rešitve, ki so odziv povpraševanja na trgu in smernic razvoja pametnih mest. Tako so na področju Pametne infrastrukture ponudbo dopolnili z energetskimi rešitvami, ki so plod dela več kot 80 Petrolovih zaposlenih. Njihove energetske rešitve zagotavljajo energetsko učinkovitost v stavbah, upravljajo javno razsvetljavo, optimizirajo daljinsko ogrevanje in vodovodne sisteme.
Zaradi vključevanja vse večjega števila novih uporabnikov v električno omrežje, na drugi strani pa vključevanja velikega števila nepredvidljivih virov električne energije, tudi sončnih elektrarn, je med porabniki in viri potrebno ustrezno usklajevanje. Pri optimizacij in prilagajanju delovanja električnih omrežij, nam pomagajo pametna omrežja (angl. smart grid), katerih cilj je oblikovanje sistema proizvodnje, transporta in distribucije električne energije, ki bo zadovoljeval spreminjajoče zahteve uporabnikov. Pametno omrežje je stroškovno učinkovito, saj vključuje karatkeristike in dejavnosti vseh uporabnikov, ki so nanj priključeni, tako proizvajalci, odjemalci kot tisti, ki so oboje hkrati. Zagotavlja ekonomsko učinkovitost, trajnostni sistem energetskega omrežja z nizkimi izgubami, visoko stopnjo kakovosti in zanesljivost oskrbe.
Upravljanje vodovodnih sistemov
To je eden najbolj perspektivnih produktov Petrola. Projekte že izvajajo v Sloveniji, Italiji in v BiH. S pomočjo Petrolove pametne informacijske platforme DISNet (Digital Inteligent Smart Network) je upravljanje vodovodnega sistema podprto s sodobnim informacijskim sistemom za gospodarno načrtovanje razvoja obstoječega vodovodnega sistema in učinkovito upravljanje v realnem času. Celovit sistem zagotavlja bolj optimalno in trajnostno upravljanje sistema oskrbe s pitno vodo, večjo funkcionalnost, povezanost, zanesljivost in učinkovitost informacijske podpore tudi drugim poslovnim funkcijam v podjetju. Kaj to pomeni? Pomeni, da bo hitrost odločanja v primeru, da gre kaj narobe, merjena v minutah in ne več v urah ali dnevih. V Sloveniji je že preko 60 % proizvedene in distribuirane vode podprto s Petrolovo DISNet informacijsko platformo.V sredini leta 2018 bo Petrol trgu ponudili nov tehnično-informacijski sistem, ki bo občinam omogočil hiter prehod na pot digitalizacije in delovanje po načelu pametnih mest.
Daljinsko ogrevanje
Prav na tem področju Petrol krepi svoj položaj ponudnika. Projekte izvajajo v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, BiH, Italiji, Avstriji, Bolgariji, Romuniji in Rusiji. Z digitalizacijo sistema daljinskega ogrevanja lahko prihranimo od 0,5 do 1,5 odstotka primarnega goriva zaradi znižanja toplotnih izgub v omrežju, sicer pa ne gre zgolj za toplotne izgube. Z napovedovanjem odjema toplote in optimizacijo proizvodnih virov lahko učinkovitost poslovanja podjetja dvignemo celo nekje blizu 5 odstotkom prihranka primarnega goriva. Če gledamo enostavno se naložba, podobno kot pri digitalizaciji vodovodnega sistema, povrne v približno 4 do 8 letih. Vračilna doba je odvisna od trenutnega stanja tehnične razvitosti sistema, usposobljenosti osebja in velikosti sistema. Ker gre za zelo pomembno, t.i. kritično, infrastrukturo, je vračilna doba večini zelo privlačna.
Če upoštevamo 2 % potenciala prihranka primarnega goriva, potem to na nivoju daljinskih ogrevanj v Sloveniji pomeni cca. 2 mio€/leto prihranka. Podrobnosti in nekaj zanimivih primerjav:
Predvideni potencial prihranka:
- proizvodnja toplote DO: 2.850 GWh,
- prodaja toplote DO: 2.410 GWh,
- izkoristek sistemov DO: 84,5 %,
- potencial povečanje izkoristka: 2 %,
- potencial prihranka toplote: 57 GWh.
Vrednotenje potenciala prihranka toplote:
- ogrevanje 5700 stanovanj,
- proizvodnja 28.600 ton moke (80.000 družin/leto),
- proizvodnja 11.300.000 pločevink piva,
- 2 mio €/leto (cena toplote 35 €/MWh),
- zmanjšanje CO2 za 25.000 ton/leto.
Neposreden učinek ima digitalizacija tudi na večje varovanje okolja. Toliko manj kot porabimo primarnega goriva za proizvodnjo toplote, toliko manj ton CO2 in SO2 izpustimo v ozračje. Ko v celoti digitaliziramo omrežje v mestu, veliko lažje načrtujemo katere vire odpadne toplote iz industrijskih procesov in katere obnovljive vire bi bilo smiselno uvajati, npr. biomasa, geotermija, sončna energija …
Za inovativne energetske rešitve so v Petrolu že prejeli nagrade in priznanja. Energetska rešitev t.i. »Izkoriščanje odvečne toplote metalurških procesov za namene daljinskega ogrevanja in priprave sanitarne vode«, je tako prvi projekt v Sloveniji, ki ima z uporabo sodobne tehnologije in inovativnih sistemskih rešitev za integracijo pametnega, učinkovitega ter trajnostnega načina ogrevanja ob sočasni proizvodnji električne energije prihodnost za rast, kar bo industriji in mestom omogočalo prihranke energije, izboljšalo kakovost zraka in povečalo koristi za družbo kot celoto. Inovativno rešitev so v Petrolu Energetika soustvarili z več deležniki, in sicer z družbo Sij, Metal Ravne, občino Ravne na Koroškem in javnim raziskovalnim zavodom Institut Jožef Stefan.
