V Evropi večino plastičnih odpadkov še vedno sežgemo, recikliranih je manj kot tretjina. Zakaj ta delež ni večji in kaj lahko glede tega storimo?
V zadnjih desetletjih se je proizvodnja plastike močno povečala. Leta 1950 smo je na svetu proizvedli 1,5 milijona ton, leta 2015 pa že kar 322 milijonov. Ker večino plastičnih izdelkov po uporabi zavržemo, se je s tem povečala tudi količina plastičnih odpadkov. EU je sprejela nekatere ukrepe za zmanjšanje količine plastičnih odpadkov, toda potrebno bo storiti veliko več. Kaj se dogaja s plastiko potem, ko jo vržemo v smeti? Kako lahko povečamo delež recikliranih odpadkov? Več v infografiki.
Kam z odpadki?
V Evropi se največ plastičnih odpadkov porabi v sežigalnicah, kjer z njimi pridobivajo električno ali toplotno energijo, na drugem mestu pa je zakopavanje v odlagališča pod zemljo. V povprečju v Evropi recikliramo le 30 % plastičnih odpadkov, pri čemer pa se delež reciklirane plastike med državami močno razlikuje.
Majhen delež recikliranja plastike v EU pomeni veliko obremenitev za okolje. Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da kar 95 % plastične embalaže odvržemo in izgubimo že po kratkotrajni prvi uporabi. Vsako leto s proizvodnjo in sežigom plastike v ozračje spustimo kar 400 milijonov ton ogljikovega dioksida.
Kar polovico plastike, ki jo z ločenim zbiranjem odpadkov namenimo recikliranju, izvozimo v države izven EU. Razlog zato se skriva v pomanjkanju sredstev, znanja in kapacitet za spoprijemanje z velikimi količinami odpadkov na lokalni ravni. Do nedavnega smo tako veliko količino plastičnih odpadkov izvažali na Kitajsko, vendar pa so tam takšno početje prepovedali. Kaj torej storiti z odpadki?
Težave reciklaže
Tudi sama reciklaža plastičnih odpadkov izkazala za zapleten postopek. Največji problem predstavljata kakovost in cena recikliranih izdelkov v primerjavi s tistimi, ki so izdelani na novo. Tovarne izdelkov zahtevajo ogromne količine reciklirane plastike, ki dosega strogo določena merila kakovosti in homogenosti, kar je z uporabo različnih tipov plastike iz ločenega zbiranja odpadkov zahtevna naloga – pogosto je kot surovino enostavneje in ceneje uporabiti novo plastiko. Posledično povpraševanje po reciklirani plastiki dosega le 6 % celotnega povpraševanja po plastiki v Evropi.
Kako povišati stopnjo reciklaže?
Poslanci so septembra podprli Evropsko strategijo za plastiko, ki predvideva, da naj bi bila do leta 2030 vsa plastična embalaža primerna za reciklažo. Za dosego tega cilja je potrebno spremeniti način oblikovanja in proizvodnje izdelkov, ob enem pa tudi zagotoviti primerne vzpodbude za trg reciklaže.
Ukrepi predvidevajo:
- Uvedbo standardov kakovosti za reciklirane plastične izdelke
- Vzpodbujanje certificiranja, kar povečuje stopnjo zaupanja podjetij in potrošnikov
- Uvedba minimalnih deležev recikliranih materialov v določenih izdelkih
- Vzpodbuda državam, da zmanjšajo stopnjo DDV-ja na reciklirane izdelke
Evropski parlament je prav tako pozval Evropsko komisijo k ukrepanju proti naraščajoči količini mikroplastike in sprejel ukrepe za zmanjšanje količine plastičnih odpadkov:
