Leta 2023 smo priča novi vesoljski bitki. Prav ste prebrali, ponavlja se scenarij iz 60. let 20. stoletja. Če so v tistem času ZDA tekmovale s Sovjetsko zvezo in na koncu dobile bitke s pristankom Neila Armstronga na luni, pa smo v današnjem času priča podobnemu scenariju. Drugačen je zgolj ameriški rival, saj se Američani za prevlado v vesolju tokrat borijo s Kitajsko. Kitajska in ZDA si ogledujeta ista pristajalna mesta na južnem polu Lune.
Uradniki nacionalne vesoljske agencije so sporočili, da Kitajska načrtuje pristanek astronavtov na Luni pred letom 2030 in dodajanje četrtega modula k svoji vesoljski postaji. Kitajski državni načrti za pristanek na Luni vključujejo “kratko bivanje na lunini površini in skupno raziskovanje ljudi in robotov,” je dejal Lin Xiqiang, namestnik direktorja agencije za človeški vesoljski polet. Tako NASA kot kitajska vesoljska agencija si trenutno ogledujeta možna pristajalna mesta blizu južnega pola Lune, kjer se nahajajo vodni led in drugi viri, ki bi se lahko izkazali za dragocene pri naseljevanju in raziskovanju Lune.
Xiqiang je napovedal tudi dodajanje modula vesoljski postaji Tiangong, ki trenutno vključuje tri module, ki so bili po vrsti izstreljeni od maja 2021 in sestavljeni v vesolju. “Četrti modul vesoljske postaje bo izstreljen ob primernem času, da podpre znanstvene eksperimente in zagotovi posadki izboljšane delovne in bivalne pogoje,” je novinarjem povedal Xiqiang. Z dodajanjem četrtega modula bo vesoljska postaja Tiangong v obliki črke “T” lahko spominjala na križ, dolgoročno pa Kitajska načrtuje dodajanje še dveh sekcij k svoji vesoljski postaji, kar bi skupno prineslo šest modulov.
Na novinarski konferenci v ponedeljek so uradniki izjavili, da je Kitajska pripravljena sodelovati tudi z mednarodnimi partnerji, čeprav obseg takšnega sodelovanja z ZDA ostaja neznan. Medtem ko NASA vztraja, da je “sodelovanje s Kitajsko odvisno od Kitajske,” Wolfov zakon iz leta 2011, NASI preprečuje, da kot zvezna agencija uporabi sredstva iz zveznega proračuna za neposredno sodelovanje z kitajsko vlado. Na slednje so se odzvali tudi kitajski predstavniki. “Stalno stališče naše države je, da smo pripravljeni sodelovati in komunicirati z vsako državo ali vesoljsko organizacijo, če je cilj uporaba vesolja za mirne namene,” je v ponedeljek dejal Li Yingliang, tehnološki direktor kitajske agencije za človeške vesoljske polete. “Osebno obžalujem, da ima ameriški kongres ustrezne ukrepe, ki prepovedujejo sodelovanje na področju vesoljskih dejavnosti med ZDA in Kitajsko. Osebno mi je zelo žal.”
Ameriška NASA si v sklopu misije Artemis 3 prizadeva, da bi projekt izstrelitve na luno izvedli v letu 2025, medtem ko je kitajska robotska misija Chang’e 7 načrtovana za leto 2026. Nekaj potencialnih pristajalnih mest za obe misiji je enakih. Ta prekrivanja, ki bodo zahtevala neko stopnjo sodelovanja med državama, so deloma posledica želenih pogojev za svetlobne razmere na južnem polu Lune, hkrati pa bližine stalno zasenčenih območij, kjer naj bi bili prisotni vodni led in drugi koristni viri.
Zanimivo bo torej videti ali sta obe velesili pripravljeni sodelovati v namen pozitivnih odkritji ali pa bo tudi tokratni pristanek na luni politične narave.
Novinar
