Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so slovenska gospodinjstva v letu 2012 porabila daleč največ energije za ogrevanje prostorov (62 %).
V letu 2012 se je največ energije porabilo za ogrevanje prostorov
Po preučitvi podatkov, ki jih je izdal Statistični urad Republike Slovenije lahko ugotovimo, da so gospodinjstva v letu 2012 porabila 49.696 TJ energije ali za skoraj 2 % manj kot v prejšnjem letu. Skupna poraba energije se je zmanjšala predvsem zaradi zmanjšane porabe energije za ogrevanje prostorov; ta je bila v primerjavi s prejšnjim letom manjša za skoraj 3 %. Za nekoliko manj kot 3 % se je zmanjšala poraba električne energije za druge namene (razsvetljava, električne naprave in drugi nameni). Za manj kot odstotek pa poraba energije za ogrevanje sanitarne vode in energije za kuhanje.
Največ energije je bilo porabljene za ogrevanje prostorov, in sicer okoli 30.900 TJ ali 62 %. Za ogrevanje sanitarne vode je bilo porabljenih okoli 9.600 TJ ali 19 % energije. Za razsvetljavo, električne naprave in druge namene pa je bilo porabljenih 14 % energije ali okoli 7.000 TJ. Za kuhanje je bilo porabljenih skoraj 2.200 TJ ali skoraj 5 % vse porabljene energije.
Med porabljenimi energenti so prevladovala lesna goriva
Statistični urad RS nadalje poroča, da so leta 2012 med porabljenimi energenti s 40-odstotnim deležem prevladovala lesna goriva (sem sodijo polena, lesni ostanki, sekanci, peleti in briketi). Poraba električne energije je pomenila 23 % vse porabljene energije v gospodinjstvih, poraba ekstra lahkega kurilnega olja 16 %, poraba zemeljskega plina 10 %, poraba daljinske toplote 7 %, drugi energenti pa so bili porabljeni v manjših deležih.
V primerjavi s predhodnim letom so se količine porabljenih energentov večinoma zmanjšale, povečale so se le porabe zemeljskega plina, lesnih goriv, ter sončne in geotermalne energije. Opazno se je zmanjšala poraba ekstra lahkega kurilnega olja, in sicer za 13 %, predvsem zato, ker se je zmanjšala njegova poraba za ogrevanje prostorov (za 15 %). Poraba utekočinjenega naftnega plina se je zmanjšala za 10 %, poraba daljinske toplote pa za 8 %. Poraba geotermalne energije (uporaba toplotnih črpalk) se je povečala za 27 %, vendar je delež porabe te energije med vsemi vrstami energije znašal le 1,1 %. Delež energije, proizvedene s pomočjo sončnih kolektorjev pa je bil še manjši, in sicer je znašal 0,8 %.
Lesna goriva so prevladovala tudi pri ogrevanju prostorov in sanitarne vode
V poročilu Statističnega urada RS lahko zasledimo, da so med energenti, porabljenimi za ogrevanje prostorov, največji delež, 51 %, predstavljala lesna goriva. Sledila sta jim ekstra lahko kurilno olje (20 %) in zemeljski plin (12 %).
Za ogrevanje sanitarne vode so se prav tako v glavnem uporabljala lesna goriva (38 %), električna energija (24 %) in ekstra lahko kurilno olje (16 %).
Med energenti, uporabljenimi za kuhanje, sta prevladovala električna energija (42 %) in utekočinjeni naftni plin (34 %).
Prostori v stanovanjih in sanitarna voda so se v letu 2012 večinoma ogrevali s centralnim ogrevanjem
Po podatkih Statističnega urada RS je bila večina energije za ogrevanje prostorov v letu 2012 porabljena v sistemih centralnega ogrevanja, okoli 78 %; več kot 13 % energije se je porabilo za lokalno ogrevanje prostorov, okoli 9 % pa za daljinsko ogrevanje. Podobno je veljalo tudi za ogrevanje sanitarne vode: skoraj 67 % vse energije je bilo porabljeno v sistemih centralnega ogrevanja, skoraj 26 % energije je bilo porabljene za lokalno ogrevanje vode, 7 % pa za daljinsko ogrevanje.
Največ električne energije se je v letu 2012 porabilo za velike gospodinjske aparate
Statistični urad RS poroča, da je razdelitev porabe električne energije po namenih pokazala, da se je v gospodinjstvih v letu 2012 največ električne energije porabilo za velike gospodinjske aparate (hladilne in zamrzovalne naprave, pralne, sušilne in pomivalne stroje), in sicer 811 GWh ali 26 %. Za ogrevanje prostorov se je porabilo 652 GWh (21 %), za ogrevanje sanitarne vode pa 615 GWh (19 %) električne energije. Poraba električne energije za osebne računalnike, monitorje in televizijske sprejemnike je znašala 300 GWh (9 %), za razsvetljavo pa 259GWh (8 %).
