Agencija RS za okolje (ARSO) je organizirala predstavitev kazalnikov okolje in energija. Kazalniki so rezultat sodelovanja med ARSO in Centrom za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan. Predstavljeni so bili trendi na področju rabe energije, izpustov v okolje iz energetskega sektorja, rabe raba obnovljivih virov v Sloveniji, učinkovitosti rabe energije ter zanesljivosti oskrbe z energijo in dosežki Slovenije pri prehodno prehodu v nizkoogljično gospodarstvo.
Če želimo do leta 2050 živeti v nizkoogljični družbi, za kar se zavzema Sedmi okoljski akcijski program EU, moramo cilje pri porabi in proizvodnji energije gledati skozi doseganje okoljskih ciljev. Zato je pomembno, da preučujemo povezave med okoljskimi in energetskimi podatki ter ugotavljamo njune vzorčno posledične povezave.
Izpusti onesnaževal zraka iz energetike se znižujejo, problematična sta NOx delci PM
V obdobju 2000 – 2014 so se v Sloveniji najbolj zmanjšali izpusti, ki so prispevali k zakisovanju ozračja, zlasti zaradi skoraj 60 % zmanjšanja izpustov SO2. Izpusti onesnaževal zraka SO2, NMVOC in NH3 kažejo trende, ki omogočajo doseganje ciljev, postavljenih za leto 2020. Pri izpustih NOx in delcih (PM), pa trendi niso spodbudni, zato bi morala Slovenija okrepiti izvajanje ukrepov. Glavni vir izpustov NOx je promet, glavni vir delcev, PM pa zgorevanje lesa v gospodinjstvih.
Slovenija je na dobri poti, da do leta 2020 ne preseže dovoljenega povečanja izpustov toplogrednih plinov (TGP)
V obdobju 2000 – 2014 so se izpusti TGP zmanjšali za 13 %. Do leta 2008 so izpusti naraščali, od takrat naprej pa se zmanjšujejo. V Sloveniji raba energije prispeva več kot 80 % k skupnim izpustom toplogrednih plinov. Z uvedbo sistema trgovanja z izpusti toplogrednih plinov v EU (EU – ETS) so za doseganje cilja države za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 pomembni le izpusti virov, ki v sistem EU-ETS niso vključeni. Leta 2014 so ti viri v skupnih izpustih TGP predstavljali 63 %, njihov delež se je od leta 2005 povečal za 6 odstotnih točk. Največ izpustov med temi viri prispeva promet, delež katerega se povečuje. Iz tega sledi, da ključni izziv za doseganje zmanjšanja izpustov TGP predstavlja sektor prometa.
Rast rabe energije se je v Sloveniji ustavila in je počasnejša od rasti BDP
Raba energije se spreminja v smeri nižjega ogljičnega odtisa. Kljub pozitivnim trendom bo potrebno v prihodnje veliko napora vložiti zlasti v zmanjševanje porabe tekočih goriv v prometu. Raba končne energije je bila leta 2014 za 4 % višja kot leta 2000. Rast porabe je posledica povečanega prometa, kjer se je raba povečala za 48 %, v vseh ostalih sektorjih se je raba zmanjšala. Promet je bil po rabi energije leta 2014 najpomembnejši sektor z 39 %, industrija in gradbeništvo sta porabila 27 %.
V Sloveniji je bil v obdobju 2000 – 2014 dosežen določen razklop, saj je bila raba energije leta 2014 le malenkost večja kot leta 2000, BDP pa je bil večji za 30 %. Razklop se meri z energetsko intenzivnostjo, ki se je v obdobju 2000 – 2014 zmanjšala za dobrih 20 %. Energetska intenzivnost v Sloveniji je za 60 % višja kot v EU-28, odmik od EU povprečja pa se v obdobju 2000-2014 ni zmanjšal.
Učinkovitost v proizvodnji in rabi energije se počasi povečuje
V rabi končne energije sektorjev promet, industrija in gospodinjstva se je učinkovitost od leta 2000 do 2014 povečala za 10 %, v zadnjih letih pa se je trend upočasnil, razen v gospodinjstvih. V proizvodnji električne energije in toplote se je učinkovitost povečala za 5 %. Potenciala za nadaljnje povečanje učinkovitosti proizvodnje je še veliko. Povečanje energetske učinkovitosti pozitivno prispeva k doseganju vseh ciljev energetske in okoljske politike.
Proizvodnja električne energije skoraj zadošča za pokrivanje potreb
Leta 2014 je v strukturi proizvodnje električne energije prišlo do pomembne spremembe. Prvič po letu 1994 je bilo največ električne energije proizvedene iz obnovljivih virov energije in ne več iz jedrske energije. Sprememba strukture goriv in izboljšanje učinkovitosti sta vplivala na znižanje intenzivnosti CO2. Rast rabe električne energije je bila precej večja kot rast proizvodnje električne energije vse do leta 2007, po tem letu pa se je umirila. Domača proizvodnja od leta 2010 naprej pokriva približno 90 % potreb po električni energiji, leta 2007 pa je delež padel pod 80 %. Skoraj polovico električne energije se porabi v industriji, sledita storitveni sektor in gospodinjstva z enakima deležema. V okviru prehoda v nizkoogljično družbo sistem proizvodnje in porabe električne energije čakajo velike spremembe.
Raba obnovljivih virov energije se povečuje, največ k rasti prispeva hidroenergija
Raba obnovljivih virov energije (OVE) se od leta 2009 konstantno povečuje. Še hitreje se zaradi zmanjšanja rabe energije povečujejo deleži OVE v oskrbi z energijo in v bruto rabi končne energije. Glavna vira OVE sta hidroenergija in lesna biomasa, delež ostalih virov je leta 2014 predstavljal 12 %. Največ je k rasti prispevala hidroenergija, sledita lesna biomasa in tekoča biogoriva. Povečanje deleža obnovljivih virov v oskrbi z energijo prispeva k večji zanesljivosti oskrbe z energijo ter bolj trajnostni oskrbi z energijo.
Slovenija je pri fosilnih gorivih močno odvisna od uvoza
Uvozna odvisnost Slovenije je bila v zadnjih dveh letih 47 %, kar je 6 % manj kot leta 2000. Najbolj problematična je uvozna odvisnost pri plinastih gorivih, saj je Slovenija odvisna od uvoza iz Rusije.
Cene energije se povečujejo
Cene vseh energentov so se v obdobju 2008 – 2014 zvišale. Odprtje trga je omogočilo, da se cene električne energije in zemeljskega plina za končnega porabnika določajo na trgu glede na ponudbo in povpraševanje. Vpliv trga na končno ceno električne energije in zemeljskega vpliva je delen, saj na končno ceno energije vplivajo tudi drugi dejavniki in sicer neodvisni regulator, ki določa cene prenosa in distribucije, ter država z davčno politiko preko davkov na energijo.
Subvencije v energetiki se povečujejo
Povečujejo se okolju prijazne subvencije kot tudi okolju škodljive subvencije. Subvencije za okolju najbolj škodljivo proizvodnjo energije iz fosilnih goriv ter rabe fosilnih goriv so v letu 2014 predstavljale 37 % vseh pomoči v energetiki, medtem, ko je znašal ta delež leta 2005 kar 74 %. Na področju subvencioniranja proizvodnje iz obnovljivih virov energije, soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) ter ukrepov učinkovite rabe energije je opazen precejšen napredek. Leta 2014 je bilo 63 % vseh spodbud dodeljenih za ukrepe učinkovite rabe energije, soproizvodnjo in obnovljive vire energije.
