V Sloveniji smo na pragu obsežnega nacionalnega projekta energijske prenove obstoječega stavbnega fonda. Pričakujemo, da se bo zaradi prenove stavb raba končne energije v stavbah zmanjšala za 15 % do leta 2020 oziroma za 30 % do leta 2030 glede na leto 2005.
Seveda tako obsežnih učinkov le z izvedbo posamičnih ukrepov, četudi s kratko vračilno dobo in relativno velikimi prihranki energije, ne moremo doseči. Zato moramo pristopiti h celoviti energijski prenovi, tako po obsegu zastavljenih ukrepov kot po njihovih učinkih.
Pogledati moramo tudi v nekoliko bolj oddaljeno prihodnost razvoja stavbnega fonda, ki je pomemben del vizije skoraj brez-ogljične družbe do leta 2050. Ukrepi energijske prenove stavb so ključni za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov od 80 do 95 % do leta 2050. To bomo dosegli z znatnim izboljšanjem energetske učinkovitosti ter povečanjem izkoriščanja obnovljivih virov energije (OVE) v stavbah. Ali povedano drugače – tudi energijsko prenovo obstoječega stavbnega fonda bomo morali v prihodnje izvajati po skoraj nič-energijskih merilih.
Slovenija se je v strateških dokumentih (DSEPS – Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, MZI in MJU, 29. oktober 2015, AN sNES – Akcijski načrt za skoraj nič- energijske stavbe, MZI, 22. april 2015, AN URE 2020) zavezala, da bo do leta 2030 energetsko prenovila skoraj 26 mio m2 površin stavb, oziroma 1,3 do 1,7 mio m2 letno; od tega dobro tretjino v standardu skoraj nič-energijskih stavb (AN sNES). Ob tem smo si za cilj energijske prenove stavb zastavili (DSEPS) tudi znaten napredek pri prihrankih energije, povečanju deleža obnovljivih virov v stavbah in zmanjšanju emisij TGP v stavbah:
- zmanjšati rabo končne energije v stavbah za 15 % do leta 2020 in za 30 % do leta 2030 glede na leto 2005;
- vsaj 2/3 rabe energije v stavbah do leta 2030 pridobiti iz obnovljivih virov energije;
- zmanjšati emisije toplogrednih plinov (TGP) v stavbah za 60 % do leta 2020 in vsaj za 70 % do leta 2030 glede na leto 2005.
Skoraj nič-energijsko (sNES) prenovo stavb bomo v našem okolju uveljavljali postopoma, tudi na podlagi izkušenj iz gradnje novih skoraj nič-energijskih stavb, ob vzorčnih projektih sNES prenove in skladno z razvojem trajnostne oskrbe z energijo.
Na posvetu bomo govorili o strateškem, energijskem, ekonomskem in organizacijsko-tehničnem vidiku sNES prenove, o stanovanjskih in o nestanovanjskih stavbah, o mestu sNES prenove v nacionalnih programih (so)financiranja, odnosu med »celovito« in sNES prenovo, da bi tako spodbudili interes lastnikov kot zasebnega kapitala pri naložbah v sNES prenove. Želimo pokazati, da pri tem ne gre za nedosegljive drage in kompleksne prenove, temveč za pametne odločitve, ki povezujejo dobre priložnosti za sNES prenovo z znanjem, izkušnjami, naprednimi orodji in tehnologijo, ki je na voljo v našem prostoru. Skoraj nič-energijske stavbe prenova je proces, kjer sodelujeta tako stavba kot porabnik energije kot pametna oskrba z energijo z rastočim deležem OVE (»danes dobro prenovljena stavba bo lahko jutri postala sNES«). Nekaj poudarkov iz vsebine posveta:
- skoraj nič-energijska stavba in merila za prenovo v sNES standardu,
- sNES prenova je lahko že danes stroškovno učinkovita, a je hkrati usmerjena tudi na doseganje podnebno energetskih ciljev bližnje prihodnosti,
- sNES prenova stavb vključuje naprednejše tehnologije URE in OVE, je izziv za uporabo novih načrtovalskih orodij (sodoben energetski pregled, dinamično energijsko modeliranje, optimizacija scenarijev prenove na podlagi LCC, BIM okolje pri načrtovanju, obravnava celotnih sosesk ne le posamičnih stavb),
- sNES v praksi, usposobljenost deležnikov, zagotavljanje kakovosti izvedbe,
- financiranje energijske prenove stavb, spodbude, vključitev zasebnega kapitala (kohezija, Eko sklad, energetsko pogodbeništvo, banke) in položaj sNES prenove v financiranju,
- predstavitev in potrditev »Memoranduma o skoraj nič-energijski prenovi stavb«.
Prijave sprejemajo preko spletne povezave TUKAJ ali po e-pošti: neva@gi-zrmk.si najkasneje do četrtka 10. marca 2016.
