Mnogo si domače gospodarstvo obeta od energetske prenove javnih stavb, v kateri bo imel vodilno vlogo javni sektor. To z ukrepi predvideva Direktiva o energetski učinkovitosti. O izzivih in priložnostih energetskega pogodbeništva so govorili danes na celjskem sejmišču. Posebno pozornost so namenili javnim stavbam in možnostim, ki jih pri njihovih energetskih prenovah prinaša javno-zasebno partnerstvo. Na ministrstvu za infrastrukturo so prve razpise na tem področju napovedali še ta mesec, ko naj bi objavili razpise za javni sektor, prihodnji mesec pa napovedujejo razpise za občine.
Največ pozornosti na okrogli mizi, ki so jo pripravili Celjski sejem d.d., Mestna občina Celje, Skupnost občin Slovenije, Razvojna agencija Savinjske regije in Energetika.NET, so namenili pridobivanju denarja za te naložbe. Javni finančni viri niso sposobni zagotoviti dovolj denarja, zadolževanje je omejeno, zato je ena od možnih rešitev financiranja energetsko pogodbeništvo.
Tilen Smolnikar z ministrstva za infrastrukturo je dejal, da bo povabilo za osebe ožjega in širšega javnega sektorja, katerih ustanovitelj je država, odprto predvidoma do konca julija, razpisi za občine pa do pozne jeseni oziroma do konca leta. Tako s strani županov kot zasebnih partnerjev pa je prišla pobuda, da bi zmanjšali birokratske postopke in pripravo dokumentacije na razpisih. Smolnikar je pojasnil, da se v novi finančni perspektivi prihranki obravnavajo kot prihodki, EU pa želi sofinancirati le ukrepe, ki se v svoji življenjski dobi sami ne morejo.
Jana Habjan Piletič iz podjetja JHP projektne rešitve d.o.o. ugotavlja, da se prevečkrat na državni ravni uporablja argument, naj se raje počaka na financiranje s strani evropskih skladov. Pri tem opozori, da javni partner pogosto ni odgovoren za vsako svojo zahtevo, zasebni partner pa je – vse od načrtovanja, izvedbe do upravljanja. »Pri zagotavljanju prihrankov se razmerje med javnim in zasebnim partnerjem postavi v druge dimenzije. Izkušnje so, dobri modeli so vzpostavljeni, trg je,« pove.
Da se moramo zavedati, da zasebni partner vedno gleda na ekonomsko upravičenost naložbe, javni partnerji pa tudi na izboljšanje življenja in to stane, opozarja Tomaž Grm iz podjetja Butan plin d.d. »Različne so možnosti, kdo bo dal denar, a zavedati se je treba, da zasebni partner ne bo vlagal v nekaj, kar ne bo ekonomično,« pove.
Dr. Ivan Žagar iz Skupnost občin Slovenije meni, da si nima smisla zatiskati oči, da zasebni vlagatelji iščejo ekonomski interes. Opozarja na možnost, da se občine ne bodo obnašale gospodarno in da se bodo odločale za naložbe tam, kjer bodo videle ekonomske učinke. Doda, da so občine v sistemskem smislu financiranja popolnoma podhranjene, nimajo več dostopa do klasičnih zadolžitev in da primanjkuje kadra, ki bi se ukvarjal z obsežnimi razpisi.
Mestna občina Celje je ena izmed občin, kjer se aktivno pripravljajo na tovrstne nove projekte. Kot pravi županBojan Šrot, so v nabor javnih objektov, primernih za prenovo, uvrstili 24 stavb, ki imajo skupno 71.000 kvadratnih metrov uporabne površine. »Mi bi želeli oddati paket v celoti, a vsi objekti za partnerje niso enako zanimivo. Mi smo kar nekaj objektov, ki so bili energetsko najbolj potratni, predvsem vrtce in šole, že obnovili. Kar je ostalo, za pogodbenega partnerja ne predstavlja tako velikega prihranka,« doda. Tudi Šrot izpostavi dejstvo, da so občine pri zadolževanju zelo omejene, finančno ministrstvo je zelo restriktivno, računajo na evropski denar.
Hinko Šolinc iz Eko sklada pojasni, da sredstva Eko sklada na tem področju predstavljajo dopolnilno možnost. »Občinam za tiste objekte, kjer ne bodo dobili zasebnega partnerja, za povečanje energetske učinkovitosti ponujamo kredit pod enakimi pogoji. Poudarjam, da bo ta kredit na voljo samo za občine, ne pa za zasebne partnerje. Kar se tiče novogradenj, pa občinam ponujamo subvencijo za skoraj nič energijske stavbe. V petek bo v uradnem listu objavljen javni poziv, v katerem bo na voljo za 6 milijonov evrov subvencij,« razloži.
Prednost na razpisih bodo imeli naravni izolativni materiali (največjo prednost dajejo lesnim in celuloznim vlaknom, sledi steklena volna, najnižjo subvencijo bodo imeli sintetični materiali) in les. »Več kot bo lesa v stavbi, višja bo subvencija in se bo približala do 40 odstotkom vrednosti naložbe,« je pojasnil Šolinc.
