Samočistilna sposobnost narave je velika, kar ljudje premalokrat izkoristimo v svojo prid. Rastline imajo moč absorbirati in predelati mnogo stranskih produktov človeškega delovanja, naj si bodo to izpusti v zrak ali v vodo. Še posebno pri izpustih odplak v vodo lahko v kombinaciji z geološkimi in pedološkimi lastnostmi pokrajine dosežemo presentljive rezultate na popolnoma naraven in energetsko najbolj učinkovit način. Naravne čistilne naprave delujejo samodejno, brez strojne in elektro opreme, zato je njihovo delovanje v primerjavi z obstoječimi čistilnimi sistemi skoraj zastonj.
Rastlinsko čistilno napravo navadno sestavljajo gredice, postavljene v vodi ena za drugo. V gredicah so posajene močvirske rastline, ki so v kombinaciji s primerno naravno mikrofloro sposobne očistiti vodo. Iz vode se ob pronicanju skozi napravo odstranjujejo organske snovi, spojine dušika, fosforja, težkih kovin in druge strupene snovi iz odpadnih voda. Učinkovito se zmanjša tudi število fekalnih in drugih bakterij. Delovanje rastlinske čistilne naprave je kombinacija fizikalnega, kemijskega in biološkega čiščenja. Naprava vodo očisti za najmanj 85 odstotkov, pogosto pa je odstotek čiščenja višji. Čiščenje vode v rastlinski čistilni napravi se vrši s filtracijo, adsorpcijo, absorpcijo, mineralizacijo, aerobno in anaerobno razgradnjo.
Zaradi visoke sposobnosti čiščenja so naprave primerne tako za čiščenje domačih odplak in odpadne vode iz živinoreje, kot tudi za industrijske odpadne vode. Delovanje je v primerjavi z obstoječimi čistilnimi sistemi skoraj zastonj. Večje naprave so sestavljeni iz več zaporednih bazenov, vkopanih v zemljo, izoliranih s folijo in napolnjenimi z naravnimi materiali. Voda se samodejno pretaka pod površino, zato ni smradu in nezaželenih insektov. V čistilnem procesu sodelujejo mikroorganizmi in rastline, ki so posajene v teh bazenih, pri tem se voda očisti do stopnje, da jo lahko vrnemo v okolje.
Seveda rastlinska čistilna naprava ni vsemogočna in čisto vseh odlak ne more prebaviti. Živalske maščobe se v jami odlično razkrojijo, težje pa predeuje rastlinskih olj in parfumov. Priporočena je tudi omejitev porabe odišavljenih mil, šamponov in čistil. Slabo vplivajo prevelike vsebosti kislin in raznih kemikalij, uporabljamo pa lahko vsa čistilna sredstva ki imajo oznako “biorazgradljiva” in so brez fosfatov. V kolikor pride do prevelike koncentracije strupov lashko rastline odmrejo. Pozorni moramo biti tudi na pretok. Če je za premajen pride do prehitrega prehoda vode in sistem ne utegne opraviti funkcije zato je voda na koncu še vedno onesnažena.
V grobem poznamo dva tipa rastlinskih čistilnih naprav in sicer takšne s površinskim in podpovršinskim tokom vode. Pri površinskem toku vode potrebujejo za enako moč čiščenja večjo površino kot pri podpovršinskem, njihova slabost pa je tudi okrnjeno delovanje pri nizkih temperaturah, ko voda zamrzne. Po drugi strani je prednost estetska oblika saj so lahko v okolje vkomponirane kot privlačen zunanji okras. Rastline v zunanji rastlinski čistilni napravi lahko plavajo na vodi ali pa so s koreninami pritrjene na dno.
Rastlinsko čistilno napravo lahko naredimo tudi sami. Zavzame nekoliko več prostora kot klasičine – vsaj 10 m2 in nekoliko smo odvisni tudi od same konfiguracije terena, zato jo ni moč postaviti povsod. Obstaja več načinov izvedbe, prav tako imamo na voljo pestro paleto rastlin. Naprava ne potrebuje veliko vzdrževanja. Potrebno je zgolj redno odstranjevati mulj, pregledovati cevi in jaške ter enkrat na leto pokositi ali obrezati rastline. Prečiščeno vodo iz naprave lahko uporabimo za zalivanje zelenic in sadnega drevja, ter trte (ne pa tudi vrtnin!), kot vodo za okrasni ribnik ali pranje avtomobila. Na ta način bomo tudi pomagali prihraniti velike količine energije, ki je sicer porabljena za čiščenje voda.
