Slovenija sodeč po poročilu o doseganju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030 za leto 2018 z naslovom Globalna odgovornost dosega 8. mesto med 156 državami, v katerih merijo indeks doseganja 17 ciljev agende. Najuspešnejši smo bili pri odpravi ekstremnih oblik revščine, zagotavljanju kakovostnega izobraževanja in dostopnosti do virov energije.
V letošnjem poročilu je prvič za vsak cilj vključen tudi pregled trendov pri posameznem cilju glede na prejšnja leta in Slovenija pri skoraj vseh ciljih izkazuje trend izboljševanja, so sporočili iz službe vlade za regionalni razvoj.
Po podatkih iz poročila Sloveniji najbolje kaže pri odpravi ekstremnih oblik revščine, zagotavljanju kakovostnega izobraževanja in dostopnosti do virov energije. “Najmanj uspešni pa smo pri doseganju ciljev na področjih infrastrukture in industrije, zagotavljanju trajnostnih načinov proizvodnje in porabe, ukrepih za boj proti posledicam podnebnih sprememb ter pri uporabi in ohranjanju morja in morskih virov za trajnostni razvoj,” so še sporočili. Slovenija cilje trajnostnega razvoja Agende 2030 sicer vključuje v Strategijo razvoja Slovenije 2030 in jih povezuje z nacionalnimi razvojnimi cilji.
“Tudi pozitivni trendi kažejo, da se kot država počasi, a vztrajno premikamo v pravo smer. Kljub temu pa nas vse skupaj čaka še ogromno dela, če želimo doseči zastavljene cilje do leta 2030. Predvsem bo treba okrepiti sodelovanje tako med resorji kot tudi različnimi sektorji ter pripravljati politike in ukrepe bolj povezano, kar smo zapisali tudi v sprejeto Strategijo razvoja Slovenije 2030,” so navedli besede ministrica, pristojna za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Alenka Smerkolj, ki opravlja tekoče posle.
Poročilo letos prvič vključuje tudi posebno raziskavo, ki je bila opravljena med 20 najbolj razvitimi državami sveta (G20) o mehanizmih za nacionalno implementacijo ciljev. Po podatkih v poročilu nobena izmed držav G20 trenutno še ni na poti popolnega doseganja ciljev. Večina držav v razvoju sicer dosega napredek pri odpravljanju ekstremnih oblik revščine, a je v mnogih delih sveta neenakost zelo visoka, trendi pa kažejo na dodatno povečevanje različnih oblik neenakosti, kot je razvidno v poročilu. Kot so pojasnili na službi vlade za regionalni razvoj “se od tega cilja najbolj oddaljujejo države, ki so obremenjene s konflikti ter države podsaharske Afrike. Konflikti so tudi največji vzrok odmika od doseganja ciljev, predvsem na področju odprave lakote in revščine”.
Sodeč po podatkih, bodo med večjimi izzivi do leta 2030 uspešna implementacija podnebnih ukrepov, izboljšanje vodnih ekosistemov ter življenja na kopnem. Treba bo pospešiti in okrepiti prizadevanja držav, predvsem pri ohranjanju biodiverzitete. Napredek pri trajnostnih oblikah proizvodnje in potrošnje je prepočasen, najslabše rezultate pa dosegajo države z najvišjimi prihodki, ki obenem povzročajo negativne učinke drugim državam pri njihovem doseganju ciljev.
Poročilo sta že tretje leto zapored pripravila združenje Sustainable Development Solutions Network (SDSN) pod okriljem ZN ter fundacija Bertelsmann Stiftung.
