Na statističnem uradu Slovenije so pripravili pregled prejšnjega leta. Kako so se odrezala slovenska gospodinjstva?
Bili smo priča pomembnim razlikam med prvim in drugim četrtletjem leta 2020
Razpoložljivi dohodek gospodinjstev je bil v prvi polovici 2020 na enaki ravni kot v prvi polovici 2019, pregled po četrtletjih pa pokaže pomembne razlike med prvim in drugim četrtletjem 2020. V prvem četrtletju se je razpoložljivi dohodek še povečeval (prav tako sredstva za zaposlene), v drugem četrtletju pa so se tako razpoložljivi dohodek gospodinjstev kot sredstva za zaposlene zmanjšali.
V prvi polovici leta več kot 11 % nižji izdatki, stopnja varčevanja je višja
Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so bili v prvem četrtletju 2020 v primerjavi s prvim četrtletjem 2019 že manjši, še občutneje pa so se zmanjšali v drugem četrtletju 2020. V prvi polovici 2020 so bili za 11,6 % nižji kot v prvi polovici 2019. Največje zmanjšanje doslej in prvo po letu 2013 je bilo posledica povečanja negotovosti v zvezi z nadaljnjim razvojem na trgu dela in sprejetja vladnih ukrepov v zvezi z omejitvijo gibanja in zaprtjem vseh nenujnih trgovin in storitvenih dejavnosti.
Z nižjimi izdatki za končno potrošnjo se je izrazito povečala stopnja varčevanja. V prvi polovici 2020 je bila najvišja doslej, 26,7-odstotna, in je bila za 9,8 odstotne točke višja kot v prvi polovici 2019.
Kakšne so bile v letu 2020 plače?
Povprečna mesečna bruto plača za obdobje od januarja do septembra 2020 je bila višja od povprečne mesečne bruto plače za isto obdobje 2019, in sicer nominalno za 5,5 %, realno (tj. ob upoštevanju indeksa rasti cen življenjskih potrebščin) pa za 5,3 %. Rast povprečne mesečne bruto plače je bila posledica rasti povprečnih mesečnih bruto plač v obeh sektorjih, javnem (6,5 %) in zasebnem (4,7 %). V institucionalnem sektorju država, ki je del javnega sektorja (vanj spadajo državna uprava, občine, javne bolnišnice, javne šole ipd.), se je povprečna mesečna bruto plača zvišala za 8,2 %. To zvišanje je bilo med drugim posledica (v kolektivni pogodbi za javni sektor določenega) izplačila dodatka za delo v rizičnih razmerah (zaradi epidemije covida-19).
Sicer pa se plače v zasebnem sektorju od leta 2010 dalje stalno dvigajo, medtem ko plače v javnem sektorju − po upadanju v letih 2012 in 2013 − ponovno rastejo od 2. četrtletja 2014 dalje.
Novinarka
