Ena od pozitivnih sprememb preteklega leta je novica, da je celotna svetovna proizvodna zmogljivost energije iz vetra in sonca presegla zgodovinski mejnik 1.000 GW. Toda, kaj točno to pomeni? Iz šole se lahko spomnite, da je 1.000 vatov = 1 kilovat, 1000 kilovatov = 1 megavat in 1000 megavatov = 1 gigavat. Toda nobena od teh besed nam ne daje občutka koliko v resnici je to. Težko je razumeti, koliko je 1 gigavat ali kako zgleda, zato je spodaj navedenih nekaj primerjav.
1 GW = 3.125 millijonov sončnih panelov
= 431 veternih turbin
= 100 milijonov LED svetilk
= Hidroelektrarna Hooverjev jez v Ameriki proizvede 2 GW
= je moč, ki bi jo proizvedla čreda 3 milijonov konj
Seveda obstaja razlika med količino moči, ki jo lahko nek vir proizvede in koliko energije dejansko proizvaja. Omenjenih 3,125 milijona sončnih panelov, ki bi lahko proizvedlo 1GW iz sončne energije delujejo le, ko sije sonce, kar pomeni, da celo v kraju, kjer sonce sije 12 ur na dan celo leto, le-ti proizvajajo energijo le polovico časa. Povprečni faktor zmogljivosti takšnega sistema bi bil torej 50%. Da bi dobili bolj uporabno merilo, v praksi zato uporabljamo gigavatno uro, merjenje količine energije, ki se proizvede skozi čas. V enem letu, na primer, bi s 3.125 milijoni sončnih panelov tako proizvedli:
1 GW (zmogljivost) x 12 (ure, ko sije sonce) x 365 (dnevi na leto) = 4.380 GWh (gigavatne ure / leto)
Skupna svetovna poraba energije v letu 2017 je bila enaka 157 milijonov GWh, kar pomeni, da bi potrebovali 36.000 takšnih hipotetičnih sončnih elektrarn za napajanje planeta. Hipotetično zato, ker je v resničnem svetu veliko bolj zapleteno. Po eni strani so lahko faktorji zmogljivosti za vetrno in sončno energijo višji ali nižji, odvisno od tega, kje se nahajajo, po drugi strani strani pa se povpraševanje po energiji povečuje ali zmanjšuje glede nato, kje in kdo jo potrebuje. Je pa za razliko od fosilnih goriv, obnovljiva energija vetra, sonca, geotermalne energije, energije plimovanja … veliko bolj učinkovita, ker se energija neposredno pretvori v električno energijo, ne da bi pri tem nastala velika količina odpadne toplote.
Dejstvo, da nam je v zadnjem desetletju uspelo zgraditi obnovljivih energetskih zmogljivosti za 1.000 GW, je izjemen dosežek. Da pa bi bila vsa električna energija obnovljiva, bomo to morali ponoviti še 30 do 40-krat.
