Evropska komisija je ta teden sprejela več predlogov, s katerimi želi Evropo preoblikovati v bolj krožno gospodarstvo in v državah članicah pospešiti recikliranje odpadkov.
Z uresničitvijo novih ciljev glede odpadkov bi nastalo 580.000 novih delovnih mest, obenem pa bi Evropa postala konkurenčnejša, njene potrebe po dragih redkih virih pa bi se zmanjšale. Poleg tega bi z izvajanjem predlogov zmanjšali učinke na okolje in emisije toplogrednih plinov.
Zakonodajni predlog Komisije predvideva obvezno recikliranje 70 % komunalnih odpadkov in 80 % odpadne embalaže do leta 2030. Že od leta 2025 naprej pa bi bilo odpadke, ki se lahko reciklirajo, prepovedano odlagati na odlagališčih. Vključena sta tudi cilja za zmanjšanje morskih odpadkov in odpadne hrane.
Namesto pridobivanja surovin, ki se uporabijo enkrat, nato pa se jih zavrže, nova vizija ponuja drugačen gospodarski model. V krožnem gospodarstvu postanejo ponovna uporaba, popravilo in recikliranje zlato pravilo, odpadki pa stvar preteklosti. Če bi surovine ohranili v produktivni rabi dlje časa, jih večkrat uporabili in izboljšali njihovo učinkovitost, bi povečali tudi konkurenčnost EU na svetovnih trgih. Ta pristop je opredeljen v sporočilu, ki pojasnjuje, kako lahko inovacije na trgih za reciklirane materiale, novi poslovni modeli, okoljsko primerna zasnova in industrijska simbioza pripomorejo h gospodarstvu in družbi brez odpadkov.
Komisija je sprejela tudi pobudo za zelena delovna mesta, zeleni akcijski načrt za mala in srednje velika podjetja (MSP) in sporočilo o možnostih učinkovite rabe virov v gradbeništvu, ki predstavljajo temelj prenovljenega načrta za učinkovito rabo virov.
Napredek pri doseganju cilja produktivnosti virov se bo spremljal v okviru evropskega semestra gospodarskega upravljanja. Ta cilj je treba obravnavati v okviru vmesnega pregleda strategije Evropa 2020. Okrepljene bodo raziskave in inovacije na področju krožnega gospodarstva. V naslednjih letih se bo nadalje razvijal okvir politike za spodbujanje krožnega gospodarstva. O predlogu oz. njegovem sprejemu bodo morale odločiti države članice in Evropski parlament.
