Hidroelektrarne lahko dramatično spremenijo reke in uničijo okolje za selitvene vrste rib, kot je losos. Z novimi raziskavami so znanstveniki dokazali, da je povsem mogoče, da reke proizvedejo več energije, ob nespremenjenem okolju za živali.
Po letih izkušenj s hidro sistemi v svoji državi, so norveški znanstveniki izdelali priročnik za pomoč rečnim inženirjem, kako zaščititi ranljive vrste rib, medtem ko se reka izkorišča za obnovljivo energijo.
Znanstveniki v Centru za okoljske zasnove za obnovljivo energijo (CEDREN) so prepričani, da se da z razumevanjem potreb rib selivk in s krmiljenjem pretoka reke prilagoditi način življenja v reki. Tako so prikazali postopek, kako se lahko izkoršiča vodna energija, obenem pa se ne uničuje življenskega habitata rib selivk.
Priročnik temelji na izkušnjah norveških raziskovalcev, vendar se lahko ista načela uporabljajo v številnih rekah v hribovitih območjih, v katerih živi losos ali druge selitvene vrste rib. Nekatere zamisli se lahko uporabijo tudi za hitro tekoče reke v krajih, kot so Himalaja, Alpe, Skalna gorovja v Severni Ameriki, in Andih v Južni Ameriki. V teh krajih je namreč velik odpor do hidroelektrarn, saj lahko te bistveno spremenijo življenjske razmere v vodah, kar vpliva na živali v reki. Zato je tudi veliko neizkoriščenega potenciala v hidroenergiji.
Temeljna ideja je, da se je treba izogibati posegom v naravni habitat živali v gorskih rekah. Ker hidroelektrarne porabijo veliko vode, je treba to nadomestiti – npr. s prenosom vode iz sosednjih rek in tako izboljšati pretočnost reke v kritičnih trenutkih. Povečati je treba zmogljivosti turbin in vodnih poti, da bo delovanje bolj prilagodljivo.
Kako se uporablja razpoložljiva voda v reki je ključnega pomena. Tok vode mora biti skrbno urejen in enakomeren, da se zagotovi kakovost življenjskega okolja živali v vodi. Če je tok prepočasen ali prehiter (torej nenaraven, zaradi delovanja hidroelektrarne) pride do motenja življenskega okolja živali v vodi.
Da bi to dosegli, je potrebna ustvariti fleksibilen vodni jez, da se zagotovi dobro oskrbo z vodo, če je to potrebno. Omogočen mora biti tudi nemoten prehod med visokimi in nizkimi vodnimi tokovi, nekaj vode pa je potrebno hraniti tudi za kritična obdobja.
S pametnim načrtovanjem in skrbno postavitvijo hidroelektrarn, te ne bodo bisvteno vplivale na ekosisitem.
