Bencin je energetski vir, ki je izredno pomemben za avtomobilski prevoz. S pomočjo bencina se z avtomobili in motorji vozimo po cestah ter tako pridemo na morje, do hribov, po katerih želimo pohajati ali do najljubše restavracije.
Sestava
Bencin je sestavljen iz ogljikovih in vodikovih atomov združenih v verigah. Molekule bencina imajo od 7 do 11 ogljikov v eni verigi. Bencin je torej sestavljen iz organskih spojin in se pridobiva s frakcionirano destilacijo nafte, okrepljeni z različnimi dodatki.
Pomembna lastnost pri uporabi bencina je oktansko število. To je izredno pomembno, ko natočimo bencin v avtomobil, motor, električno napravo, saj lahko motor deluje le z gorivom, ki ima tako oktansko število, kot je predpisano za delovanje naprave. Če je oktansko število manjše, kot ga je predpisal proizvajalec motorja, pride do samovžiga goriva in motor se lahko pokvari. V Sloveniji je največja poraba bencina z oktanskim številom 95, poznamo pa tudi bencin z oktanskim številom 98 ali super bencin.
Oktansko število se poveča z dodajanjem primesi. Nekoč so dodajali svinec, ki je težka strupena kovina. Danes dodajajo druge primesi, ki se lahko izločijo iz izpušnih plinov (v katalizatorju).
Namen
Glavni namen porabe bencina je uporaba kot gorivo za pogon motorjev z notranjim izgorevanjem. Bencin je najbolj uporabljen kot gorivo za avtomobile, pogosto pa se uporablja tudi pri domačih delovnih strojih, kot so traktorji, kosilnica in motorna žaga.
Prednost bencina pred mnogimi drugimi gorivi je njegova energetska vrednost na kilogram – to pomeni, da ima bencin izredno dober energijski izkoristek glede na svojo sestavo in strošek izdelave (kar pa ne pomeni, da je bencin poceni, saj država z davki in trošarino izredno dvigne ceno bencinu).
Pridobivanje
Pridobivanje poteka z destilacijo surove nafte v naftni rafineriji. Bencin torej pridobimo s predelavo nafte. O nafti smo že pisali v posebnem članku, ki si ga lahko preberete.
Zaloge in vpliv na okolje
Problem uporabe bencina je, da se ob njegovi porabi sprošča izredno veliko ogljikovega dioksida in s tem povečuje nivo toplogrednih plinov v okolju. Če si predstavljamo, koliko avtomobilov se vsak dan vozi v naših mestih, lahko hitro ugotovimo, da ti veliko prispevajo k onesnaženosti zraka v mestih.
Zaloge surove nafte in s tem bencina so žal omejene. Znanstveniki se trudijo poiskati vir energije, ki je okolju prijaznejši od bencina in je obnovljiv. Dobra alternativa je recimo plin, še boljša pa je elektrika. Najboljše bi torej bilo, če bi se čim več ljudi vozilo z električnimi avtomobili – ti namreč neposredno ne sproščajo ogljikovega dioksida v ozračje in tako ne onesnažujejo okolja kjer se vozijo. Bencin je tako v današnjem transportu še vedno najbolj uporabljen vir energije, kljub temu da obstajajo čistejše in cenejše alternative. Upajmo, da se bo to v naši prihodnosti kmalu spremenilo.