Ali veste zakaj pride do onesnaževanja zraka, kaj povzroča onesnaževanje, kako nastane in kakšni so učinki na ljudi? Ne? Odgovore na ta vprašanja najdete v nadaljevanju.
Onesnaženost zraka pomeni vnos kemikalij, trdnih delcev, bioloških materialov ali drugih škodljivih snovi v Zemljino atmosfero. Onesnaženost zraka ima lahko hude posledice saj lahko povzroča bolezni ali smrti ljudi in škoduje vsem živim organizmom.
Naše ozračje je kompleksen naravni plinast sistem, ki je bistvenega pomena za življenje na našem planetu. Tanjšanje ozonske plasti v stratosferi zaradi onesnaženosti zraka je že dolgo priznano kot resna nevarnost za zdravje ljudi, kot tudi za življenjske ekosisteme na Zemlji.
Onesnaževalec zraka je snov v zraku, ki ima škodljive učinke na ljudi in ekosistem. Snov je lahko trdni delec, kapljica ali plin. Onesnaževanje je lahko naravnega ali človeškega izvora. Onesnaževalce razvrščamo med primarne ali sekundarne. Primarni onesnaževalci se proizvedejo v okviru določenega procesa, kot na primer pepel in saje od vulkanskih izbruhov. Drugi primeri vključujejo ogljikov monoksid iz izpuha motornih vozil ali žveplov dioksid, ki se sprošča iz tovarn. Sekundarni onesnaževalci pa se tvorijo v zraku, ko primarni onesnaževalci reagirajo ali pridejo v stik z določeno snovjo. Prizemni ozon (O3) je odličen primer sekundarnega onesnaževalca.
Največji primarni onesnaževalci, ki jih proizvaja človeštvo iz svojih dejavnosti so:
- Žveplov oksid – največ se ga sprošča pri izgorevanju premoga in nafte, ki ju človeštvo še vedno v največji meri uporabljamo za energijo. Ena od posledic, ki lahko sledi je nastanek kislega dežja, ki je izredno škodljiv in strupen.
- Dušikov oksid – nastane pri izgorevanja na visokih temperaturah. Videti ga je mogoče kot rjav oblak nad tovarnami. Izredno onesnažuje okolje in pripomore k nastajanju tople grede.
- Ogljikov monoksid – je brez barve in vonja ter izredno strupen. Nastane pri nepopolnem izgorevanju goriva, zemeljskega plina, premoga ali lesa. Avtomobilski izpušni plini so glavni vir ogljikovega monoksida.
- Hlapne organske spojine – so dobro znani zunanji onesnaževalci zraka. Najbolj znan je metan. Je rakotvoren in lahko pripelje do levkemije pri daljši izpostavljenosti. Zelo se uporablja v industriji.
- Ostale zraku škodljive snovi vključujejo atmosferske ali zraku škodljive drobne delce, stalno proste radikale in strupene kovine, kot sta svinec in živo srebro.
Najbolj pogosti človeški onesnaževalci našega zraku so tovarne in elektrarne, ki delujejo na premog in nafto, avtomobili, kemikalije, ki nastajajo pri industrijskih procesih, vojaški odpadki (predvsem jedrski), izpusti od sprejev in barv ter plastični in elektronski odpadki.
Vse to onesnažuje naš zrak, vpliva na naše okolje, uničuje življenjsko okolje živali in povzroča bolezni pri ljudeh. Strupi v zraku lahko povzročajo težave dihal, rakasta obolenja, levkemijo, srčne težave, glavobole, zastrupitve in še druga človeku nevarna stanja.
Kaj lahko naredimo, da to preprečimo? Človeštvo mora čim prej začeti uporabljati bolj obnovljive vire energije, kot sta sončna in vetrna energija. Ključno je tudi recikliranje smeti in drugih odpadkov. Če lahko nove proizvode ustvarjamo iz starih, potem nam ni treba dodatno onesnaževati okolja. Treba bo zmanjšati stopnje strupenih snovi, ki se nahajajo v izdelkih, ki jih vsakodnevno uporabljamo (spreji, dezodoranti, barve …). Dobra rešitev bi bila tudi, da bi v prihodnosti vozili le še električne avtomobile in da bi zmanjšali količino orožja na svetu.
Vsak lahko nekaj malega prispeva k temu cilju, žal pa smo še vedno pretežno odvisni od politik večjih držav in močnejših korporacij, ki so najbolj zaslužne za onesnaževanje zraka in uničevanje našega okolja.
