Pravilnik o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Horjul, ki določa višino oziroma delež upravičenih stroškov za postavitev MKČN, predvideva vsako leto manjši delež subvencije, zato Občina Horjul spodbuja, naj občani čim prej poskrbijo za ustrezno ureditev, ki je prav tako v duhu zavedanja, da sta čisto okolje in zdrava pitna voda odvisna od nas samih, našega ravnanja in odnosa do narave.
Čista pitna voda postaja iz dneva v dan dragocenejša dobrina; zdaj je imamo na voljo v skoraj neomejenih količinah, in to za izredno nizek finančni prispevek, a kako dolgo bomo še lahko uživali takšen nadstandard, je zgolj vprašanje časa, predvsem pa je to odvisno od nas samih – našega odnosa do narave.
Zakonski roki se iztekajo
Tako evropska kot nacionalna zakonodaja pa spodbujata takšno zavedanje ter prek nekaterih ukrepov posredno preprečujeta čezmerno onesnaževanje voda in skrbita za ohranitev čistega naravnega okolja. K temu spada tudi zakon o varstvu okolja, ki občinam nalaga, naj na svojem območju poskrbijo za ustrezno odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. Te morajo torej poskrbeti za izvajanje javne službe oziroma skladnost s predpisi, ki zahtevajo obvezni priklop stavbe na javno kanalizacijo, kjer ta obstaja, ali pa opremiti stavbo z lastnim objektom za čiščenje (malo komunalno čistilno napravo, v nadaljevanju MKČN), neprepustno (nepretočno) greznico, ki je dovoljena le v izrednih primerih, npr. pri vodovarstvenih pasovih ali v primeru nestalno naseljenih stavb. Poleg tega zakonodaja postavlja roke in določa sankcije; Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav določa rok ustrezne ureditve odvajanja odpadne vode oziroma kanalizacije, in to je 31. 12. 2017. Do navedenega datuma naj bi bilo vprašanje kanalizacije rešeno na vseh območjih, kar bo po mnenju župana Janka Prebila sicer izredno težko doseči. »Občina Horjul je sicer ena izmed redkih občin, ki je resno pristopila k reševanju tega projekta, in zadeve so zdaj končno jasne,« pravi župan in nadaljuje: »Če pa so ljudje še v dvomih, kam njihovo gospodinjstvo spada, ali jih bo zajel javni kanal ali si morajo priskrbeti MKČN, naj se obrnejo na občino.«
Občina Horjul dober zgled pri reševanju vprašanja odvajanja odpadnih voda
Občina Horjul se že nekaj časa ukvarja z zagotavljanjem odvajanja odpadnih voda in občane ozavešča ter opozarja, kako je treba postopati. Z zamenjavo župana so se spremenile tudi nekatere trase javne kanalizacije, ki so jih soglasno podprli tudi svetniki. S tem so izglasovali, da se bo od 850 gospodinjstev v občini na javni kanal lahko priključilo okrog 660 oziroma 78 % gospodinjstev. Vanj tako od začetka letošnjega leta, poleg območij Horjula, Vrzdenca in Podolnice, kjer javna kanalizacija že poteka, spadata tudi območji Zaklanca in Žažarja, za kar že obstajata idejna načrta izgradnje in ureditve, prav tako se urejajo zadeve za priključitev Ljubgojne na javni kanal. Preostalih 190 oziroma 18 % gospodinjstev, med katera spadajo zaselki Lesno Brdo, Koreno, Samotorica in prav tako nekaj bolj oddaljenih gospodinjstev na območjih, kjer bo sicer potekal javni kanal, pa odvajanje že zagotavlja ali pa si ga bodo uredila prek MKČN.
Delež subvencije za vgradnjo MKČN se manjša, zato pohitite!
Z Javnim razpisom za sofinanciranje MKČN v Občini Horjul so začeli že leta 2012, ko so sprejeli Pravilnik o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Horjul. Ta pa se je leta 2013 konkretno spremenil, saj so želeli spodbuditi čimprejšnjo postavitev MKČN, zato je takratni občinski svet sprejel spremembo o postopnem zmanjševanju sofinanciranja MKČN, ki se je začelo letos. Vse od leta 2012 pa do 2014 je bil delež sofinanciranja torej 50 % oz. do 350 €/PE, z letom 2015 se je zmanjšal na 40 % oz. do 300 €/PE, naslednje leto se načrtuje 30-odstotno sofinanciranje oz. do 350 €/PE, v letu 2017 pa zgolj 20-odstotno oz. do 200 €/PE. Kljub postopnemu zniževanju je treba poudariti, da Občina Horjul še vedno spada med najbolj radodarne oziroma občanom prijazne, saj so deleži sofinanciranja MKČN v primerjavi z drugimi občinami še vedno med najvišjimi.
30 % gospodinjstev že vgradilo MKČN
Vse do danes je občina sofinancirala postavitev 51 MKČN, in sicer v skupni vrednosti okrog 80.000 €, kar znese okvirno 1500 € na posamezno vlogo. Tako je do zdaj MKČN vgradilo že približno 30 % gospodinjstev. Z občine so še sporočili, da se pozitivni trend nadaljuje tudi letos, saj ima komisija v obravnavi še nekaj novih vlog. Sredstva v znesku prav tako 80.000 €, ki so letos rezervirana za sofinanciranje vgradenj MKČN, so na voljo do porabe, zato vse lastnike gospodinjstev, ki se ne bodo priključila na javno kanalizacijo, pozivajo, naj čim prej začnejo reševati vprašanje lastne kanalizacije in oddajo vlogo na Javni razpis za sofinanciranje MKČN, ki je odprt vse od konca leta.
Avtor: Nadja Prosen Verbič
