Pristaši električnih vozil trdijo, da imajo ta vozila manjši ogljični odtis kot fosilno gnana vozila in verjamejo, da bi lahko le-ta za vedno rešila naše energetske skrbi. A ob tem se hitro porajajo nova vprašanja, še posebej, ko se poglobimo v notranje plasti električnih vozil in trajnost njihovih sestavin. Kaj hitro lahko pridemo do zaključka, da lahko baterije, ki napajajo električna vozila, predstavljajo tudi njihovo Ahilovo tetivo.
Baterije predstavljajo najdražjo komponento električnih vozil. Če je baterija poškodovana, okvarjena ali preprosto prestara, lahko to povzroči zgodnje odpisovanje vozila. Tesla celo proizvaja “strukturne” baterijske pakete, ki jih opisujejo kot “popolnoma neobnovljive”.
Za izdelavo teh baterij so potrebni vedno bolj redki in dragoceni viri, kot so litij in voda. Ker baterije pogosto niso zasnovane za enostavno popravilo, ponovno uporabo ali recikliranje ima to pomembne okoljske posledice, ki segajo od pridobivanja surovin, porabe vode in energije pri izdelavi novih baterij in vozil, pa vse do nevarnih odpadkov iz zavrženih baterij.
Drugače povedano, odgovor na vprašanje “So električna vozila resnično okolju prijazna?” v veliki meri temelji na tem, kako obvladujemo negativne vidike, povezane z njihovimi baterijami. Nujno so potrebne spremembe v načinu oblikovanja, proizvodnje, uporabe in recikliranja baterij električnih avtomobilov. Te spremembe lahko zagotovijo, da poleg reševanja problema emisij fosilnih goriv zmanjšamo tudi drugo okoljsko škodo.
Problem se rešuje, dokler je obvladljiv
Pomembno je, da te težave rešujemo zdaj, ko električna vozila predstavljajo majhen delež svetovnega voznega parka. Tudi na Norveškem, kjer je električnih avtomobilov največ, njihov delež predstavlja le 20 %. V Avstraliji je manj kot 100.000 od 20 milijonov registriranih vozil na baterijski pogon.
Kljub temu se že zdaj se spopadamo z naraščajočimi skrbmi glede njihovih baterij. Delovanje litijevih baterij v električnem vozilu se lahko poslabša na 70-80 % njihove polne zmogljivosti v obdobju šestih do desetih let, odvisno od navad lastnika pri vožnji. Takrat baterija komajda še zanesljivo opravlja vlogo glavnega energetskega vira vozila. Ponavljajoče se hitro polnjenje lahko pospeši propadanje baterije.
Globalno bo do leta 2025 približno 525.000 baterij doseglo konec svoje uporabne dobe za napajanje vozil. Ta številka se do leta 2030 poveča na več kot 1 milijon. Kljub temu pa je potrebno omeniti, da je skupna življenjska doba litijevih baterij 20 let. To pomeni, da konec uporabnosti baterije v vozilu ne pomeni nujno, da jo je treba zavreči. Upokojene baterije lahko najdejo številne druge namene. Na primer, energetsko skladišče, sestavljeno iz petih ponovno uporabljenih baterij Chevrolet Volt, lahko zadovolji dvourno porabo energije za pet hiš. Številke postanejo še bolj privlačne za baterije Tesla Model 3, ki imajo trikratno energijsko zmogljivost Chevrolet Volt-a. To je izjemna zmogljivost, ki je še vedno na voljo v upokojeni bateriji. Zakaj je ne bi uporabili?
Ko baterija doseže konec svoje uporabne dobe, je večina uporabljenih surovin mogoče pridobiti nazaj. Možno je izvleči več kot 95 % dragocenih kovin, kot so litij, nikelj, kobalt in baker. Evropska unija že zahteva, da morajo biti baterije električnih vozil vsaj 50% reciklabilne po teži, do leta 2025 pa ta delež narašča na 65 %.
Trenutno največji problem predstavlja pomanjkanje standardizacije baterijskih paketov pri recikliranju baterij. Obstaja veliko različnih fizičnih konfiguracij, vrst celic in kemijskih sestav. Na globalnih korporacijah je, da takšne procese poenotijo, sploh, če jim je za planet mar v tolikšni meri, kot to komunicirajo v javnosti.
Novinar
