Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) je skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS) pripravila pobudo povezano z digitalizacijo izdelkov, kjer pogosti ni možnosti izbire slovenskega jezika. V času, ko postajajo vsa vozila vedno bolj digitalna, jih mora voznik znati uporabljati in nadzirati. To pa nekateri težko počnejo, če avtomobili nimajo možnosti komuniciranja v slovenskem jeziku.
Problemi z vse večjo digitalizacijo
Anketa, ki jo je opravil AMZS je pokazala zanimiv podatek. Kar 91 odstotkov vprašanih meni, da bi avtomobili (ki so naprodaj v Sloveniji) morali imeti v slovenščino prevedene izbirnike in obvestila oziroma sporočila.
Še pred glasovanjem o Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 (ReNPJP21–25) pa sta AMZS in ZPS pripravili pobudo. Z njo so želeli odločevalce spomniti in opozoriti na problem, ki ga predstavlja odsotnost slovenskega jezika v avtomobilih.
Prav AMZS (in uporabniki) že nekaj let opozarjajo da digitalizacija vozil predstavlja vedno večji izziv za prometno varnost. Sodobna vozila so vse bolj digitalna in od voznika zahtevajo razumevanje jezika, sporočil in komunikacijo, ki pa je po večini v angleškem ali katerem drugem jeziku. V preteklosti so zveze izdelovalce in državne institucije že pozvale, da naj uvedejo možnost slovenskega jezika za multimedijske vsebine in varnostna obvestila.
Del pobude zvez AMZS in ZPS
Namesto upravljalnih gumbov s simboli ali kratkimi, razumljivimi (enkratnimi) opisi, imajo sodobni izdelki bolj ali manj velike na dotik občutljive zaslone z nenehno spreminjajočo se vsebino, ki je odvisna od položaja v izbirnikih (menijih). Pri izdelkih, ki ne omogočajo upravljanja v slovenskem jeziku, se potrošniki, ki niso vešči tujih jezikov, pogosto znajdejo pred dilemo, katera izbira oziroma nastavitev je prava. To lahko privede tudi do nevarnih situacij in tveganja, da bo njihova izbira napačna.
Čeprav morajo biti skladno z zakonodajo določenim izdelkom priložena navodila za uporabo v slovenščini, predvsem pri tehnološko naprednejših izdelkih ta navodila ne morejo enakovredno nadomestiti uporabniškega vmesnika v slovenščini. Poleg tega je sledenje tiskanim navodilom v praksi pogosto nepraktično, ob morebitni posodobitvi uporabniškega vmesnika pa tiskana navodila postanejo zastarela.
Posebej izpostavljamo vsa sistemska sporočila v vozilih, ki so posredno ali neposredno povezana z delovanjem vozila in njegovih varnostnih sistemov. Ta sporočila se izpisujejo na osrednjem zaslonu infozabavnega vmesnika komunikacijskega sistema v vozilu, v prilagodljivih digitalnih merilnikih in tudi na določenih projekcijskih zaslonih na vetrobranskem steklu. Ker mora biti voznik med vožnjo osredotočen na upravljanje vozila in dogajanje v prometu, je nesprejemljivo, da ni prepričan, ali je njegova izbira prava samo zato, ker uporabniški vmesnik ni preveden tudi v slovenščino.
V vozilu je še toliko bolj pomembno, da voznik nemudoma razume in dojame povratno informacijo, še zlasti sporočila o napakah v sistemu. Vsak dodaten trenutek pozornosti, ki ga vozniku med vožnjo vzame ukvarjanje z uporabniškim vmesnikom zaradi nerazumevanja ali težjega razumevanja tujega jezika, povečuje možnost nesreče in vpliva na varnost vožnje.
Enako velja za govorne ukaze, ki bi morali biti s strani sistemov vozil prepoznani tudi v slovenščini. S tem bi se močno povečala varnost vožnje, saj bi potrošniki namesto z gledanjem in tipkanjem po zaslonih številne pomembne funkcije lahko uporabljali z govornimi ukazi.
ZPS in AMZS vas zato v imenu slovenskih potrošnikov pozivata, da med glasovanjem o novi Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko v besedilo vnesete tudi zahtevo, da morajo imeti vse naprave z digitalnim upravljanjem, ki so naprodaj v Sloveniji, uporabniški vmesnik v slovenskem jeziku, še zlasti pa informacije, povezane s težavami pri delovanju naprave.
Glede na to, da Resolucija zajema obdobje do leta 2025, ko lahko pričakujemo še večji razmah umetne inteligence in sistemov za prepoznavo govora skupaj z zvočno podanimi informacijami, bi morali v besedilo vključiti tudi zahtevo, da so tako upravljane naprave opremljene s slovensko govorno sintezo. Le na ta način bodo slovenski potrošniki sodobne naprave lahko uporabljali enakovredno, z vsemi funkcijami in funkcionalnostmi, ki jih ponujajo, hkrati pa bodo v svojem jeziku dobili povratno informacijo oziroma bodo ustrezno opozorjeni v primeru, ko naprava z zvočno informacijo obvesti o težavah pri delovanju.
Verjamemo, da si tudi sami želite, da pri uporabi različnih naprav, še zlasti pa med vožnjo z avtomobilom ali drugimi prevoznimi sredstvi, nimate težav z razumevanjem sporočil, ki se prikazujejo na zaslonu, ali pa jih naprava posreduje zvočno. Zato smo prepričani, da bo naš predlog našel svoj prostor v novi Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 in da bo slovenščina v številnih izdelkih, namenjenih potrošnikom, v tem času postala enakopraven in enakovreden jezik, slovenski potrošniki pa ne bodo več neupravičeno diskriminirani v primerjavi s potrošniki iz številnih drugih držav, kjer imajo na voljo izbiro in upravljanje z izdelki v svojem jeziku.
SEO urednik
