Se bodo dizelski in bencinski avtomobili lahko kosali z novimi tehnologijami, predvsem električnimi vozili, ali bomo na njihov propad morali še kar dolgo čakati, tudi po letu 2035, ko naj bi, vsaj po načrtu, postali izumirajoča vrsta na evropskih in hrvaških cestah?
Vse bolj se kažejo pomanjkljivosti evropskega načrta, po katerem bi motorji z notranjim zgorevanjem do leta 2035 šli v zgodovino.
Širitev električnih vozil se zatika
Prodaja povsem električnih vozil se zatika celo v razviti Evropi, še bolj pa pri nas, ki se šele trudimo postati del bogatejšega kroga starih članic kontinenta. Elitni proizvajalci avtomobilov to tekmo še vedno opazujejo precej ravnodušno, čeprav navzven kažejo skrb za čistejšo prihodnost, medtem ko so serijski proizvajalci zaskrbljeni zaradi trenutka, ko Kitajci neustavljivo napredujejo in s cenami rušijo vse, kar so Evropejci razvijali dolga leta.
Nočete dizelskih vozil? V redu, pošiljamo vam bencinske hibride s cenami in opremo, s katerimi Evropejci ne bodo mogli tekmovati. Nočete niti bencinskih? Ni problema, nekaj bomo izmislili in kmalu poslali, je moto proizvajalcev z Daljnega vzhoda, ki bliskovito reagirajo na vse, za kar Evropejci potrebujejo več let, da bi se sploh začeli premikati.
Zadeva je bolj ali manj znana: pogajalci Sveta EU in Evropskega parlamenta so pred kratkim dosegli dogovor o zakonu, ki predvideva prenehanje prodaje novih bencinskih ali dizelskih vozil po letu 2035. Že takrat je bilo jasno, da bo ta zgodovinski dogovor velik udarec za največje evropsko gospodarstvo in zibelko motorjev z notranjim zgorevanjem – Nemčijo.
2035? Čista utopija
Kritiki EU-jevih in svetovnih načrtov so takoj opozorili, da je odstranjevanje bencinskih in dizelskih vozil s cest do leta 2035 čista utopija, tudi zato, ker so električna vozila za mnoge državljane EU še vedno predraga. Tudi nova regulativa Euro 7 nakazuje, da bodo dizelska vozila po evropskih cestah vozila vsaj do leta 2050, verjetno pa še dlje.
Če pa bo prvotni načrt ostal v veljavi, bodo državljani tudi po letu 2035 lahko vozili avtomobile z motorji z notranjim zgorevanjem in kupovali rabljene bencinske in dizelske avtomobile.
Bodo zato prestižne znamke revidirale svoje, morda prenagljene načrte? Audi je napovedal, da bo leta 2026 prenehal razvijati nove modele z motorji z notranjim zgorevanjem, medtem ko BMW pričakuje, da bo do leta 2030 polovica vseh njihovih vozil, prodanih po svetu, popolnoma električnih.
Renault želi imeti od leta 2030 povsem električno ponudbo, Mercedes pa načrtuje, da bo do konca desetletja postal popolnoma električna znamka, “kjer bodo tržni pogoji to dopuščali”.
Od leta 2028 se bo Opel popolnoma zanašal na električna baterijska vozila na svojem glavnem evropskem trgu. Po trenutnem načrtu po tem letu ne bo več modelov Opla z bencinskimi in dizelskimi motorji.
Mercedes-Benz je načrtoval, da bo do leta 2030 proizvajal samo električna vozila, že naslednje leto pa je nemški proizvajalec načrtoval prodajo enakega števila električnih vozil in priključnih hibridov kot tistih z motorji z notranjim zgorevanjem.
Toda tudi Mercedes je daleč od doseganja tega cilja. To je razvidno iz dejstva, da je strategijo “Electric Only” pred kratkim opustil sam direktor Mercedesa, Ola Källenius.
Podatki o prodaji, ki jih je objavilo Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov (ACEA), kažejo, da je imel dizel lani le 13,6 odstotni tržni delež, medtem ko so električna vozila narasla na 14,6 odstotka. Do marca 2024 je delež dizelskih vozil na trgu Evropske unije padel na 12,8 odstotka.
Primer Norveške
Dodajmo, da so mediji sporočali, da je norveški Svet za promet objavil, da ima vozni park te države prvič v zgodovini več popolnoma električnih avtomobilov kot tistih, ki uporabljajo samo bencinske motorje. Nekateri mediji pa so pozabili omeniti eno ‘malenkost’.
Na norveških cestah vozi skupno 2.872.652 osebnih avtomobilov, od tega jih ima 754.303 popolnoma električni pogon. To pomeni, da več kot četrtina (26,26 odstotka) vseh avtomobilov na Norveškem vozi na elektriko. Po drugi strani pa na Norveškem vozi 753.905 avtomobilov z bencinskimi motorji brez hibridne tehnologije.
Običajno velja prepričanje, da na Norveškem prevladujejo električni avtomobili. Napačno, na cestah na Norveškem trenutno prevladujejo dizelski avtomobili. Teh je skoraj milijon, natančneje 999.715. Dizelski avtomobili tako predstavljajo 34,8 odstotka voznega parka, poleg tega pa je več kot 10 tisoč avtomobilov s priključnim hibridnim ali hibridnim pogonskim sklopom, ki imajo dizelski motor.
Urednik portala MojPrihranek