V zadnjih letih so avtomobili postali opazno širši. Povprečno se njihova širina poveča za en centimeter na dve leti, kar se morda ne zdi veliko, a dolgoročno pomeni precejšen vpliv na mestno infrastrukturo. Medtem ko se vozila širijo, parkirna mesta in ceste ostajajo nespremenjeni, kar povzroča številne težave v mestnem prometu.
Večja vozila, manj prostora
V Sloveniji je bilo konec leta 2023 na cestah več kot 1,7 milijona vozil, od tega 1,2 milijona osebnih avtomobilov. Med 100 najbolj prodajanimi modeli v letu 2023 jih je kar 52 odstotkov preširokih za standardna parkirna mesta v mestih. To pomeni, da bi bilo treba parkirišča povečati za 20 cm v dolžino in 30 cm v širino, da bi omogočili ustrezno parkiranje.
V zadnjih petih letih se je širina najbolj prodajanih modelov v Evropi povečala za pol centimetra na leto. »Nič ne kaže, da bi se ta trend ustavil,« opozarja Katjuša Šavc iz organizacije Focus za 24ur.com. Posebno težavo predstavljajo športni terenci (SUV-ji), ki zavzamejo do 35 odstotkov več prostora kot klasični avtomobili.
»Čedalje več uporabnikov teh velikih vozil ne more več parkirati v garažnih hišah, zato parkirajo zunaj, kar dodatno obremenjuje javni prostor,« pojasnjuje Urban Jeriha iz Inštituta za politike prostora za 24ur.com. S tem se povečuje pritisk na širjenje parkirišč in voznih pasov, kar ni v skladu s trajnostnim razvojem mest.
Ljubljana in divji zahod parkiranja
V Ljubljani je že zdaj pogosto težko najti prosto parkirno mesto. Avtomobili so parkirani vsepovsod, vključno s pločniki in zelenicami.
Pomanjkanje parkirišč v mestih odpira vprašanje, ali več prostora za avtomobile res pomeni manj težav s prometom. »Omogočanje enostavnega parkiranja spodbuja večjo uporabo osebnih vozil, kar vodi v več prometa in še večje težave,« meni Šavčeva. Jeriha dodaja, da več parkirišč dolgoročno ne rešuje težav, temveč jih le poglablja.
Regulacija kot rešitev?
Nekatere evropske države so že uvedle ukrepe proti rasti velikosti vozil. V Združenem kraljestvu uvajajo višje parkirne pristojbine za velika vozila, v Edinburgu so celo prepovedali njihovo oglaševanje. Pariz je prav tako zaostril pravila, zvišal parkirnine za široke avtomobile in omejil dostop do mestnih središč.
Slovenske občine se s težavo spopadajo na različne načine. Kar 170 jih trenutno razvija celostne prometne strategije, ki spodbujajo trajnostno mobilnost.
Kaj nas čaka v prihodnosti?
Povečanje avtomobilov vpliva na prometno varnost, povzroča dodatne zastoje in povečuje onesnaženje. Ključni izziv prihodnosti bo iskanje ravnovesja med potrebami voznikov in trajnostnim razvojem mest. Če se trend širjenja vozil ne bo ustavil, bodo mestne oblasti primorane sprejeti strožje regulacije, podobno kot v drugih evropskih prestolnicah.
Ali bomo v prihodnje še več časa preživeli v iskanju parkirišča ali pa bomo sprejeli drugačne oblike mobilnosti? Odgovor bo odvisen od odločevalcev, predvsem pa od nas samih.
Novinar
