To leto so številni proizvajalci pričakali s strahom, saj je prineslo prvo resnejše znižanje mejnih vrednosti emisij CO₂, kar s trenutnim prodajnim razmerjem ni mogoče doseči.
Da bi dosegli letošnji cilj, bi morali proizvajalci prodati najmanj 20 do 25 odstotkov popolnoma električnih avtomobilov, kar je znatno povečanje v primerjavi z letom 2024, ko je tržni delež električnih vozil po osmih zaporednih letih rasti padel pod 14 odstotkov.
Združenje evropskih proizvajalcev avtomobilov (ACEA) išče rešitve za težavo in je Evropski komisiji ponudilo dve možnosti za omilitev ciljev glede emisij CO₂ v letu 2025, pri čemer kot razlog navaja splošno upočasnitev trga in šibko povpraševanje po električnih vozilih. V ACEA poudarjajo, da se strinjajo s potrebo po doseganju ciljev za zmanjšanje emisij, ki so približno 15 odstotkov nižji od številke za leto 2024, vendar zahtevajo olajšave pri načinu izvajanja.
Znano je, da se proizvajalci avtomobilov soočajo s kaznimi v višini 95 evrov na gram CO₂ nad mejo za vsako prodano vozilo, kar bi lahko pomenilo milijarde evrov kazni.
ACEA je predlagala dve alternativi:
“Postopno uvajanje”, pri katerem bi bilo 90 odstotkov registracij v letu 2025 v skladu s ciljem, kar bi se leta 2026 povečalo na 95 odstotkov.
Druga možnost je neke vrste kreditni sistem, pri katerem bi morali proizvajalci izpolniti cilj glede povprečne emisije do leta 2029, torej v obdobju štirih let, ne bi pa bili kaznovani, če bi v posameznih letih presegli mejo.
Kako bodo potekale faze?
Ti predlogi prihajajo v času, ko je EU v strateškem dialogu s proizvajalci avtomobilov in dobavitelji, da bi zagotovila prihodnost evropskega avtomobilskega sektorja. Unija bo 5. marca objavila akcijski načrt, ki bi lahko vključeval tudi omilitev ukrepov, povezanih z emisijami CO₂.
Prodaja električnih vozil se je januarja rahlo povečala, vendar je še vedno daleč od potrebnega deleža. Napovedi podjetja S&P Automotive kažejo, da se bo prodaja električnih vozil v EU povečala za 40 odstotkov, s čimer bi njihov tržni delež dosegel 19,7 odstotka.
Tržni delež električnih vozil je januarja znašal 15 odstotkov. Naslednja faza zmanjševanja emisij, ki bo trajala od leta 2030 do 2034, bo zahtevala, da električna vozila predstavljajo 60 do 75 odstotkov trga, nato pa bodo od leta 2035 v EU dovoljena le še vozila z ničelnimi emisijami.
Večina proizvajalcev se bo zatekla k povezovanju
Okoljske skupine so pričakovano proti omilitvam, saj trdijo, da bi lahko skupne kazni znašale okoli ene milijarde evrov, hkrati pa kritizirajo ACEA, da želi omiliti emisijske predpise s (po njihovem mnenju nerealnimi) ocenami skupnih kazni v višini približno 17 milijard evrov.
Matematika ACEA temelji na scenariju, po katerem bi sestava pogonskih sklopov v letu 2025 ostala enaka kot v letu 2024. Volkswagen Group, ki pokriva četrtino evropske prodaje, ocenjuje, da bi lahko plačala do 1,5 milijarde evrov kazni.
Ena od možnih rešitev je tudi povezovanje proizvajalcev v skupine s proizvajalci električnih vozil, da bi povprečna emisija vseh vozil ostala pod mejo. Seveda proizvajalci električnih vozil za to zahtevajo plačilo, pri čemer bi Tesla lahko na ta način zaslužila okoli milijarde evrov.
Renault tej praksi nasprotuje in namesto tega načrtuje porabo denarja za popuste, da bi povečal prodajo električnih vozil, hkrati pa dviguje cene vozil z motorji z notranjim zgorevanjem, da bi dosegel cilje. Luca de Meo, direktor Renaulta, poudarja, da je ‘nekoliko bizarno, da moramo plačevati neevropskim konkurentom, da bi izpolnili cilj EU’, pri čemer Renaultov načrt opisuje kot ‘pametnejšo strategijo’.
Medtem ko se bo večina proizvajalcev zatekla k povezovanju, BMW poudarja, da bo cilje dosegel samostojno. Lani so električni modeli predstavljali 22 odstotkov vseh registracij BMW v Evropi in 27 odstotkov pri Miniju.
Urednik portala MojPrihranek
