V juniju, ko obeležujemo tudi svetovni dan okolja, je društvo Focus že tradicionalno organiziralo kolesarski zajtrk na Prešernovem trgu in tako pogostilo vse uporabnike trajnostnih oblik prevoza.
»Ne izgubljaj časa v avtu!«, so kolesarji ob jutranji konici z napisi na majčkah opozarjali voznike in njihove sopotnike v avtomobilih ob bolj obremenjenih vpadnicah v Ljubljani. S tem so želeli opozoriti na nepotrebna čakanja v zastojih ter večjo odgovornost voznikov do okolja. Na Prešernovem trgu se je nato kljub dežju zbralo več kot 200 vsakodnevnih kolesarjev, kjer jih je čakal pravičen zajtrk: palačinke, smutiji, sadje, rogljički in kavica. Da je bila hrana pridelana po načelih pravične trgovine, je bilo poskrbljeno v okviru projekta Sadje naj bo pravično!. udeleženci so si sadje zmešali v slastne napitke kar na nožni pogon, s »smutibajkom«.
Osebni avtomobili so nam preveč samoumevni. Poleg tega da temeljijo na umazanih in podnebju škodljivih fosilnih gorivih, ki jih motorji z notranjim izgorevanjem neučinkovito porabljajo (86 % goriva ne služi za premikanje – toliko je izgube), so avtomobili neizkoriščeni, v povprečju se v njih vozi 1,5 potnika, parkirani pa so kar 92 % časa. Za dejansko vožnjo jih uporabljamo 5 % časa, 1 % stojimo v zastojih, 1,6 % časa pa iščemo parkirno mesto. [1] Poleg tega je posedovanje avtomobila veliko breme za družinski proračun. Slovenija je na drugem mestu v Evropi po deležu sredstev, ki jih gospodinjstva namenjajo za mobilnost. »Stroške svojega avtomobila si lahko izračunate z našim kalkulatorjem. Če vanj vnesete še svoj mesečni zaslužek, boste kaj hitro ugotovili, koliko dni na teden/mesec delate samo za osnovno vzdrževanje avtomobila«, ekonomske posledice posedovanja avtomobila pojasnjuje Katjuša Šavc iz društva Focus.
Po podatkih MO Ljubljana, je bil delež poti opravljenih s kolesom leta 2009 10 %, po raziskavi projekta CIVITAS Elan pa je po zadnjih podatkih zrasel na skoraj 13 %. K temu je poleg številnih infrastrukturnih izboljšav [2] gotovo prispeval tudi izredno priljubljen sistem izposoje koles Bicikelj, ki trenutno po mestu vključuje 36 postaj in 360 koles in s katerim je bilo do konca aprila 2016 opravljenih več kot 3,3 milijona voženj. V letih 2016 in 2017 namerava občina postaviti več kot 20 novih postajališč za izposojo koles. MOL kolesarjenje spodbuja tudi skozi številne dogodke in kampanje v Evropskem tednu mobilnosti.
Promet predstavlja skoraj 30 % izpustov toplogrednih plinov, velik problem pa je tudi onesnaženje zraka z drobnimi delci (PM10), ozonom in dušikovimi oksidi v poletnih in zimskih mesecih. Pri tem kotlinska lega Ljubljane prispeva k še slabši prezračenosti zaradi pogostejšega pojava inverzij, saj se onesnaženje zato zadržuje v kotlini dlje časa [2]. Vse to ima negativne vplive na zdravje ljudi in posledično na kakovost bivanja. »Zaradi prometa onesnažen zrak povzroča veliko predčasnih smrti, otroci so bolj dovzetni za bolezni dihal, veliko bolezni je še neraziskanih. Z gotovostjo pa lahko rečemo, da imata kolesarjenje in pešačenje zaradi gibanja pozitiven vpliv ne zgolj na okolje, temveč tudi na zdravje. Zato ju priporočajo tudi zdravstvene inštitucije,« dodaja Katjuša Šavc.
