Na eni strani so številne omejitve, regulacije in standardi ter nasprotniki električnih vozil. Ti kritizirajo tako to, kateri viri električne energije se porabljajo za samo proizvodnjo električnih vozil, kot tudi katere materiale uporabljajo (med drugim kobalt, nikelj, litij) pri proizvodnji baterij za električna vozila. Na drugi strani je golo dejstvo, da je ogljični odtis, ki ga puščajo na našem planetu električna vozila, dejansko zelo majhen. So električna vozila res tako zelena?
Vse večja priljubljenost
V začetku 2016 je bilo na cestah okoli 1,3 milijona električnih vozil po podatkih agencije Statista. Leto kasneje naj bi jih bilo že okoli 1,9 milijona. Med najbolj prodajanimi so Tesla Model S, Nissan Leaf in Toyota Prius Plug-in Hybrid.
Julija 2014 je Tesli skupaj s Panasonicom uspelo zagnati eno največjih proizvodenj baterij v ZDA in v prvem četrtletju 2018 je Tesla na trg dostavila kar 30.000 električnih vozil. Številka je naraščala in dosegla vrh med oktobrom in decembrom 2018, ko je bilo na trg poslanih 90.700 električnih vozil. V prvem četrtletju v 2019 so jih izdelali in na trg poslali še 63.000.
V fiskalnem letu 2018 je podjetje Tesla beležilo kar 17,6 milijarde dolarjev prihodka od prodaje. Okoli 18 odstotkov letnega prihodka je bilo od servisov, leasinga in iz drugih virov. Kljub velikanskih prihodkom, je Tesla v letu 2018 uradno pridelala izgubo v višini 388 milijonov dolarjev, a izguba je na račun velikih investicij in ne zaradi slabega poslovanja, pišejo pri Statisti.
Največje povpraševanje v 2017 je bilo na Kitajskem, v ZDA in na Norveškem, predvsem so tam ugodne spodbude oblasti v obliki določenih ugodnosti, kot so subvencije, zastonj parkiranje in druge.
Zakaj električna vozila?
Proizvajalci avtomobilov širom sveta se osredotočajo na čiste vire goriva in uporabo obnovljivih virov energije. Cilj je namreč izdelati vozilo z 0 emisijami. Prednost električnih vozil je, vsaj za okolje, med drugim v tihem delovanju, kar pa utegne biti moteče za tiste, ki obožujejo glasen zvok avtomobila med pospeševanjem. Občutek pri vožnji električnega vozila je prijeten, predvsem je vožnja na občutek mehkejša.
Stroški variirajo
Cenovno električna vozila niso več tako nedostopna. Glede na to, da je uporaba ugodnejša od uporabe vozil na dizelsko gorivo ali bencin, se investicija načeloma na dolgi izplača.
Kar se stroškov polnjenja tiče, je precej odvisno, kje in na kakšen način bomo svoje električno vozilo polnili. Boste doma postavili svojo polnilno postajo? Boste polnili na javnih polnilnicah? Ste se odločili, da bi postavili sončne celice, s katerimi bi zagotavljali energijo za polnjenje svojega vozila? Vse to je treba všteti v stroške.
Poraba
Če pri klasičnih vozilih spremljamo, koliko goriva porabijo na 100 km, je treba pri električnih vozilih nekaj pozornosti nameniti porabi v obliki števila kilovatnih ur na 100 km. Da bi dobili številko, koliko vas stane, zmnožite s ceno elektrike s časom, ki ga boste porabili v dnevu in sicer s tarifo, ki je ob tistem času veljavna. Če bi recimo imeli vozilo z baterijo s kapaciteto 30 kWh, bi za polnjenje pri ceni električne energije 0,16 evra na kWh porabili 4,8 evra.
Življenjska doba
Primer: baterija ima kapaciteto 30 kWh in življenjske dobe recimo 3000 polnilnih ciklov. Z njo lahko prevozimo okoli 170 km z enim polnjenjem. To pomeni, da bi morala v teoriji delovati 510.000 prevoženih kilometrov.
Ob povprečno prevoženih 15.000 km na leto, bi pomenilo, da nam avto lahko služi 34 let oziroma dobrih 25 če na leto prevozimo okoli 20.000 km. Vseeno je treba upoštevati, da je realni povprečni domet načeloma vseeno nekoliko manjši. Zmogljivosti baterij se sicer povečujejo iz leta v leto, je pa doseg odvisen med drugim tudi od temperature okolja – ob delovanju klimatske naprave se doseg lahko tudi skoraj prepolovi.
Vzdrževanje
Kar se tiče vzdrževanja, je prednost ta, da ni treba dolivati drugih tekočin, ki so nujno potrebne za delovanje klasičnih motorjev. Električni motorji so načeloma izjemno robustni in vzdržljivi, kar jim daje veliko prednost.
Emisije
Dobra plat električnih vozil je, da so emisije načeloma minimalne. Če ne upoštevamo vseh negativnih vplivov na okolje zaradi proizvodnje baterij, seveda. Kljub vsemu so nekatere raziskave pokazale, da gre bolj kot ne za metanje peska v oči. Proces izdelave namreč, kot kažejo raziskave, slabše vpliva na okolje kot proizvodnja vozil na fosilna goriva.
Trenutno so primarni viri električne energije nafta, premog in plin. Upoštevajoč celoten življenjski cikel vozila, torej vse od proizvodnje do konca življenjske dobe vozila, je raziskava pokazala, da je pravzaprav za okolje najnevarnejša električna energija iz premoga. Ob masovni proizvodnji električnih vozil bi se močno povečala tudi količina toplogrednih plinov v ozračju. Ob raziskovanju, kakšen je vpliv na količino smoga, nastanek kislega dežja in kolikšna bi bila zasičenost človeškega telesa in narave z onesnaženimi delci v zraku, so ugotovili, da je vpliv pri proizvodnji električnih vozil še slabši ali vsaj enak kot pri vozilih na trda goriva.
Urednica portala MojPrihranek.si
