Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič sodeloval na novinarski konferenci o vzpostavitvi javne infrastrukture hitrih polnilnic za električna vozila na slovenskem avtocestnem križu in v nadaljevanju nagovoril udeležence odprtja prve polnilnice na štajerski avtocesti.
Ta teden sta bili na Tepanju v okviru projekta “Zeleni koridorji Slovenije” predani v uporabo prvi dve hitri polnilnici za električna vozila in sicer na bencinskem servisu OMV Lopata jug in na bencinskem servisu Petrol Tepanje zahod. Do konca letošnjega decembra bo postavljenih še preostalih 24 hitrih polnilnic za električna vozila po avtocestnem križu Slovenije. Nosilca projekta sta Ministrstvo za infrastrukturo in družba SODO, partnerji projekta pa so DARS, PETROL in OMV. Skupna vrednost izgradnje javne infrastrukture za hitro polnjenje električnih vozil znaša dva milijona evrov. Sredstva v višini 1,38 milijona evrov je zagotovila družba SODO, 620.000 evrov pa je sofinancirano s strani Evropske unije. Cilj projekta Zeleni koridorji Slovenije je omogočiti prehod na elektromobilnost in s tem prispevati k zmanjšanju negativnih vplivov prometa na okolje.
Izgradnja javne infrastrukture hitrega polnjenja električnih vozil na avtocestnem križu Slovenije je del evropskega projekta Srednje evropskih zelenih koridorjev (CEGC), katerega cilj je do konca leta 2015 vzpostaviti gosto mrežo skupno 115 hitrih polnilnic za električna vozila v Avstriji, Nemčiji, Slovaški, Sloveniji in na Hrvaškem. V okviru mreže bo zagotovljena interoperabilnost in omogočen sistem gostovanja.
Minister Gašperšič je na novinarski konferenci ob dogodku izpostavil: »Vsi, ki smo se danes iz Ljubljane pripeljali z električnim avtomobilom smo za pot porabili manj kot 20 kWh energije. Če bi se pripeljali z avtomobilom z motorjem na notranje zgorevanje bi porabili vsaj 70 kWh energije, če ne več. Tako bi v ozračje v vožnji izpustili več kot 150 g ogljikovega dioksida na kilometer ter okolico neposredno obremenili še z drugimi izpušnimi plini in hrupom. Z električnim avtomobilom pa smo se vozili brez hrupa in brez izpustov. Glede na to, da vse več slovenskih dobaviteljev energije za električno mobilnost zagotavlja električno energijo iz obnovljivih virov, smo najverjetneje resnično vozili brez ogljičnega odtisa ter dokazali, da dekarbonizacija prometa ni le vizija neke oddaljene prihodnosti.
Izkoristek električnih vozil je približno trikrat do štirikrat večji od vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem. Poleg tega električna vozila ne izpuščajo nevarnih snovi v okolje ter so bistveno manj hrupna od klasičnih vozil. Z našim krakom Central European Green Coridors namreč električna mobilnost v Sloveniji doživlja pomemben korak k doseganju dveh ključnih evropskih ciljev: korak k uresničitvi zmanjšanja odvisnosti od nafte ter korak k ublažitvi vpliva prometa na okolje.
Če na obstoječi polnilni infrastrukturi električni avtomobil ene izmed vodilnih avtomobilskih znamk polni akumulatorje več kot sedem ur, jih bo na tej polnilnici do 80 odstotkov polnosti napolnil v 25 minutah. Tako bo njegov uporabnik vožnjo od Maribora do Kopra opravil le s približno polurnim postankom, doslej pa je pot zanj predstavljala skorajda celodnevni projekt. Do 80 odstotkov polnosti bodo na tej univerzalni polnilnici, akumulatorje v manj kot pol ure napolnili vsi električni avtomobili namenjeni množični prodaji, po vseh treh standardih polnjenja.
Hitre polnilnice imajo nadstandardno tehnologijo, kar pomeni, da bo zagotovljena kompatibilnost z večino električnih vozil na trgu. Javna infrastruktura hitrih polnilnic na avtocestnem omrežju bo uporabnikom električnih vozil omogočala polnjenje z močjo 50 kW DC in hkrati 43 kW AC. Konec leta bo razdalja med hitrimi polnilnicami za električna vozila na celotnem slovenskem avtocestnem omrežju manjša kot 50 km. Tako se bomo z začelja postavili med vodilne na področju zagotavljanja pravšnje infrastrukture za razmah električne mobilnosti, ne le v Evropi, marveč tudi širše. “To je le eden prvih korakov dekarbonizacije prometa, pri kateri bomo morali vsi deležniki električne mobilnosti v Sloveniji sodelovati in delovati usklajeno. Le tako bomo dosegli okoljske, klimatske in cilje povezane z večanjem energetske neodvisnosti. V Sloveniji namreč v prometu porabimo 40 odstotkov energije, električne energija pa je edina, ki jo v zadostni količini lahko za uporabo tudi v prometu pridobimo sami”, je nadaljeval minister.
Minister je še poudaril, da je Vlada RS je že sprejela Program ukrepov za zagotavljanje infrastrukture in sistemskega okolja za vstop baterijskih električnih vozil na slovenski trg. Prav tako si bo Ministrstvo za infrastrukturo prizadevalo vzpostaviti podporno okolje za razvoj električne mobilnosti in mobilnosti z drugimi alternativnimi energenti ter s tem omogočili slovenski družbi prehod v nizkoogljično družbo.
Slovenija ima vse možnosti, da s svojo konfiguracijo in pokritostjo z hitrimi polnilnicami postane vrhunski poligon za spodbujanje in vpeljavo elektromobilnosti v vsakdanje življenje slehernega izmed nas. Zavedamo se, da bo prehod postopen, zato smo, da spodbudimo hitrejši prehod, z Akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost predvideli tudi uvedbo fiskalnih instrumentov kot so oprostitev davkov in dajatev za spodbujanje nakupa električnih vozil. Spodbude so v Sloveniji vse od leta 2011 že na voljo in vsak, ki se odloči za nakup električnega vozila, lahko prejme subvencijo v višini pet tisoč evrov.
Današnja otvoritev prvih dveh hitrih polnilnic za električna vozila na Lopati in v Tepanjah ter do konca letošnjega leta še izgradnja ostalih hitrih polnilnic na avtocestnem križu Slovenije daje zgled vsem ostalim projektom, kako se da s povezovanjem ključnih akterjev na področju elektromobilnosti projekt izvesti zgledno in kakovostno.
