Prezračevanje skozi netesne pripire pri sodobnih oknih ni več. Vgradnja po nemški smernici – postopku RAL pa pomeni, da tudi med okvirjem in steno ni več mikro por. Vdor zunanjega zraka je tako preprečen v prostor.
Zrak v prostorih ni vedno kakovosten. Na področju prezračevanja se v 40 – 50 letih ni dosti spremenilo, edina večja sprememba so nova energijsko učinkovita tesna okna iz PVC materiala ali lesena. Posledica je, da je treba obvezno prezračevati stanovanje, drugače se pri neizolirani stavbi kondenzira vlaga na hladnih delih ob okenskem okviru. Tam se postopoma pojavi plesen. Vse stare gradnje so se prezračevale naravno skozi okna, vrata, zračnike. Skozi te je edina možnost trajnega prezračevanja, vendar ne kontroliranega. Slabe strani naravnega prezračevanja so: zatohlost stanovanj, vonj po kuhani hrani, smrad od zunaj, vdor skozi odprta okna. Sodobna gradbena tehnologija gradnje nizkoenergijskih hiš brez centralnega prisilnega prezračevanja ni več mogoča.
Danes se menjajo stara škatlasta ali vezana lesena okna, ki niso bila tesna in je bilo naravno prezračevanje avtomatsko zagotovljeno. Z menjavo oken se razmere v stanovanju zaradi tesnosti bistveno spremenijo. Uporabniki stanovanj se morajo prilagoditi novim razmeram v stanovanju, kjer ni več prezračevanja preko okenskih pripir.
Vlaga v prostorih nastane pri dihanju, kuhanju, kopanju – tuširanju in od rož v prostoru. Zidovi vlago absorbirajo – vpijajo, če so iz apnenega ometa ali iz mavčno kaširanih plošč. Vlaga v zunanjem zidu zmrzne, omet se zato lahko lušči – odpada. V zidovih vlaga raztaplja soli, zato lahko zid propada. Varnost in vrednost stavbe se zato zmanjša. Vlago moramo preprečiti s prisilnim prezračevanje, izmenjavo toplote, s kontroliranim naravnim prezračevanjem ali z posamezno ventilacijo – lokalnim prezračevanjem.
Okna zavzemajo približno deset odstotkov obodne površine zgradbe. Temperatura notranjih površin obodnih konstrukcij je pozimi vedno nižja kot temperatura zraka v prostoru. Pri določenih okoliščinah – visoka relativna vlažnost zraka v prostoru, premajhna toplotna izolativnost obodne konstrukcije (toplotni mostovi), ovirano gibanje zraka ob konstrukciji (zavese, pohištvo) – lahko nastopi kondenzacija zračne vlage na površini. Temu pojavu pravimo rosenje. Zrak je zmes plinov, ki vselej vsebuje tudi vodno paro. Absolutna vlažnost zraka je masa vodne pare v masi suhega zraka, relativna vlažnost zraka pa razmerje med absolutno vlažnostjo in nasičeno vlažnostjo. Nasičena vlažnost pomeni zgornjo mejno količino vodne pare v zraku in je odvisna od temperature zraka. Topel zrak lahko sprejme več vodne pare kot hladen. Če nasičeno vlažnost v zraku presežemo, se začne vodna para izločati v obliki kaplic, voda preide iz plinastega agregatnega stanja v tekoče. To se zgodi vedno, kadar topel zrak, nasičen z vodno paro, ohladimo. Pojavu pravimo kondenzacija, temperaturi, pri kateri se zgodi, pa pravimo rosišče.
Kakovost okna odlikujejo kakovostni okenski profili in tesnila ter odlična izolacijska zasteklitev. Zaradi odličnega tesnjenja oken ob njih ni kroženja zraka, ki bi povzročalo rosenje. Pri starih oknih problema rosenja ni bilo, saj rege med okenskim okvirjem in zidom ter okenskim okvirjem in krilom nikoli niso bile popolnoma zatesnjene.
Okna sama niso povzročitelj kondenzacije. So pa pogosto prvo mesto, kjer tako kondenzacijo lahko vidimo.Rosana šipah nas opozarja, da je vsebnost vlage v našem domu previsoka.
Raziskave strokovnjakov so pokazale, da naj bi bila optimalna relativna zračna vlažnost do 50 odstotkov pri zunanji temperaturi nad 10 °C. Ko pa zunanja temperatura pade pod 10 °C, priporočajo relativno zračno vlago pod 50 odstotkov. Površinska kondenzacija in njene posledice (poškodbe zidnih oblog in pojav plesni) so v zadnjih letih velik problem. Kako ga učinkovito preprečiti? Zagotoviti moramo dobro toplotno izolativnost ne le oken, ampak tudi obodnih konstrukcij, pohištva ne postavljamo ob zunanje stene, če pa se temu ni mogoče izogniti, morajo biti od stene toliko odmaknjeni, da zrak za njimi lahko kroži, zavese prav tako ne smejo biti pregoste in nameščene tako, da bi zrak zastajal za njimi. Poleg ukrepov dajemo poseben poudarek prezračevanju.
S prezračevanjem dosežemo optimalno izmenjavo zraka v prostoru, ki zagotavlja ustrezne bivalne razmere in hkrati ni energijsko potratna. Pomembno je, da okna večkrat na dan na stežaj odpremo za nekaj minut, pri tem pa zapremo dovod ogrevalne energije. Z odpiranjem oken omogočimo, da vlažen zrak v prostoru zamenja hladen in suh zrak iz okolja. Med zračenjem oken ne odpiramo le na pregib, temveč na široko. Tako bomo ob enakem učinku zračenja imeli bistveno manjšo izgubo energije. Po kopanju, prhanju, pranju in sušenju perila ter kuhanju prezračimo kopalnico in kuhinjo. Po možnosti ogrevajmo vse prostore enakomerno. Nočna temperatura naj ne bo za več kot 5 °C nižja od dnevne. Tako preprečimo, da bi vlaga na ohlajenih površinah kondenzirala.
Tudi na najkakovostnejšem oknu se bo pojavilo rosenje, če bo v prostoru preveč vlage. Da bi preprečili ta neprijeten pojav in izboljšali kakovost svojega bivanja, vam priporočamo redno prezračevanje.
