Predvsem v zadnjem letu dni je bil za državljane širom Evrope obisk bencinskega servisa veliko manj stresen kot še pred nekaj leti. Cene nafte so se namreč od vrha, ki so ga dosegle leta 2008, znižale za kar 72 odstotkov. Cene na bencinskih servisih so sledile tem trendom, a je bilo znižanje zaradi višjih trošarin, s katerimi država polni svojo blagajno, nekoliko nižje.
Kako se bodo v prihodnjem letu gibale cene bo odvisno od številnih dejavnikov. V letu 2016 bi se morala cena nafte podražiti, saj so tekom letošnjega leta številna naftna podjetja drastično znižala investicije, marsikatero podjetje pa je celo ustavilo investicije v nove projekte. Znižanje investicij v industriji se bo poznalo na prihodnji proizvodnji, ki v ZDA že počasi pada. Do konca leta se bo dnevna proizvodnja v ZDA znižala pod 9 milijonov sodčkov, Mednarodna agencija za energijo (IEA) pa do sredine leta 2016 pričakuje zmanjšanje ameriške produkcije za okoli 500.000 sodčkov. Nekateri analitiki celo pričakujejo, da bi lahko v drugi polovici leta 2016 prišlo do deficita in hitrejšega uravnoteženja povpraševanja in ponudbe ter posledično zniževanja svetovnih zalog nafte.
Vprašanje se poraja le pri državah OPEC-a in ali lahko nadaljujejo s takim tempom črpanja nafte ob teh nizkih cenah. Marsikatera OPEC država bo letos zaključila s proračunskim primanjkljajem in slej ko prej bo prišlo do spoznanja, da bo za financiranje teh primanjkljajev potrebna tudi nekoliko višja cene nafte. A države članice naftnega kartela do tega spoznanja očitno še niso prišle, saj so se na nedavnem zasedanju na Dunaju odločile, da za zdaj še ne bodo znižale proizvodnih kvot. Ravno nasprotno proizvodne kvote so dvignili iz 30 milijonov sodčkov na 31,5 milijona sodčkov ter s tem povzročili dodaten pritisk na padec cene nafte. S tem dejanjem bo OPEC vplival na hitrejše »očiščenje« naftnega trga, saj je marsikateri manjši proizvajalec nafte zaradi visokih stroškov črpanja in visokih dolgov na robu preživetja.
Če bi se v prihodnjem letu morda Savdska Arabija le odločila znižati lastne proizvodne zmogljivosti, bi lahko videli rahel odboj nafte proti 50 dolarjem za sodček. Naftni minister Savdske Arabije Al-Naimi je pred kratkim že spremenil svojo retoriko. Po njegovem mnenju bi lahko le OPEC države stabilizirale ceno nafte in končno tudi prišle do ugotovitve, da se zaradi močnega upada investicij v industriji lahko svet kmalu sooči s pomanjkanjem 4 milijonov sodčkov dnevne proizvodnje. To nakazuje, da bi lahko Savdijci namesto ohranjanja in povečevanja tržnega deleža, resno posegli po znižanju produkcije in s tem dviga cene nafte. Naša pričakovana za nafto ostajajo pri cenah za nafto WTI med 45 in 55 dolarji, za brent pa med 50 in 60 dolarji za sodček.
Nikakor za surovine ne bo spodbuden močnejši dolar, ki se lahko tudi v 2016 nadeja rasti. V ZDA je namreč pred vrati dvig obrestne mere, Evropa pa se sooča z nadaljevanjem izvajanja ohlapne monetarne politike. Preostali energenti, kot je denimo plin, se tudi soočajo s preobsežno ponudbo. V ZDA je preobsežna ponudba plina prisotna že nekaj let. Nekoliko drugačna slika pri plinu je v Evropi, kjer je prisotna še velika odvisnost od ruskega plina in s tem višjih cen energentov. A se tudi tu razmere spreminjajo, saj se v Evropo uvaža vedno več utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Z večjimi projekti na področju LNG, ki so v zadnji fazi dokončanja, se lahko v prihodnjih letih obeta nižja cena plina tudi za evropske odjemalce.
Umazani energent premog pa je v zatonu. K temu kažejo že številni stečaji večjih premogovnikov v ZDA (Alpha Natural, Patriot Coal, Walter Energy), saj so v ZDA bolj naklonjeni čistejšemu in cenejšemu energentu kot je plin. Zaradi okoljske ozaveščenosti bodo tudi največji porabniki premoga kot je Kitajska, kmalu spremenili uporabo energentov v prid čistejšega okolja. Če sklenemo, lahko rečemo, da se med vsemi energenti v letu 2016 rast obeta le nafti. Povprečni investitor se najlažje izpostavi na rast cene nafte z investiranjem v vzajemni sklad, ki je sektorsko orientiran na energetiko.
Avtor: Miha Mihalj, ALTA Sklad
Miha Mihalj je zaposlen v družbi ALTA Skladi d.d. in upravlja vzajemni sklad ALTA ENERGY. Prispevek ni tržno sporočilo ali priporočilo družbe, avtor pa v prispevku izraža lastno mnenje. Ostale informacije so dostopne na povezavi.
