Lesni peleti za kurjavo se proizvajajo predvsem za namene ogrevanja v manjših in tudi večjih kuriščih. Združujejo ekonomičnost, relativno enostavno avtomatsko uporabo, splošno dostopnost in ekološko noto, saj so izdelani iz obnovljivih virov – biomase – predvsem lesa.
Na tržišču so najrazličnejše vrste peletov, ki se razlikujejo tako po dimenzijah, kot tudi po kakovosti in vrsti surovine, iz katere so izdelani. A zagotovo je najpomembnejši kriterij za uporabnika vsebnost pepela. Razponi so lahko zelo veliki, zato je pozornost pri izbiri, da bodo izbrani lesni peleti res primerni za vašo peč, nujen predpogoj za zadovoljstvo. Tudi tukaj so se razvili različni standardi. V Sloveniji se porabi največ peletov, ki izpolnjujejo standarde ENplus A1 ali ENplus A2.
Prav kakovost peletov je ključen element za dolgoročno, ekonomično in zanesljivo delovanje naprav, kot tudi zadovoljstvo uporabnikov. Zato priporočamo kakovostne in certificirane lesne pelete, ki omogočajo zanesljivo in trajno delovanje kurilnih naprav s čim manj čiščenja pepela in vzdrževanja. Lesni peleti izdelani iz različnih vrst lesa.
Vrste peletov glede na vrsto lesa
Lesni peleti so lahko izdelani praktično iz vseh vrst lesa, kot tudi iz nekaterih drugih surovin, kot je slama žit. Vrste lesa se lahko poljubno mešajo. S primerno predpripravo dovolj čiste lesne surovine in kakovostnimi stroji za izdelavo lahko nastanejo lesni peleti najvišjega standarda kakovosti (recimo ENplus A1) iz vsake vrste lesa. »Ljudske modrosti«, kot je ta, da so bolj svetli lesni peleti boljše kakovosti, ne (z)držijo. Dejansko pa je zaradi načina predelave in samih lastnosti lesa najlaže izdelati pelete najvišje kakovosti iz smrekovega ali jelovega lesa, ki je sam po sebi svetle barve. Takšni lesni peleti so večinoma dejansko precej svetle barve in vsebujejo izjemno male količine pepela, tudi pod 0,5%.
Prav tako ne velja “ljudska modrost”, da dajo bukovi lesni peleti več toplote na kilogram kot kateri drugi, recimo smrekovi. Analogija z drvmi enostavno ni na mestu, saj se tam meri energijska vrednost na prostorninski meter, tukaj pa na težo peletov.
Vrste peletov glede na dimenzije
Tudi s tega vidika so teoretično možne in tudi v praksi videne najrazličnejše vrste peletov. A ker so praktično vse kurilne naprave, ki so bile v zadnjih letih inštalirane v Sloveniji in njej sosednjih državah, prilagojene za uporabo peletov izdelanih v skladu s standardi ENplus A1, ENplus A2 ali EN – B, se na tej strani ukvarjamo le s temi. Ti lesni peleti so valjaste oblike, dolžine do 40mm in premera 6mm ( + ali – 1mm).
Kako izbrati primerne pelete za vašo peč?!
Potrošniki smo nenehno na preži za najugodnejšimi ponudbami in smo izjemno veseli, če uspemo želeno blago kupiti čim ceneje. Pri peletih je to lahko zelo nevarna past! Še posebej tistih, ki nimajo zunanjega preverjanja kakovosti in ustreznih certifikatov. Dejstvo je, da dejanske kakovosti peletov ne moremo oceniti drugače, kot z dragimi analizami v laboratorijih. Razne priročne in ljudske metode kot »Temni lesni peleti niso dobri« seveda ne (z)držijo, vsaj kar se ključnih kriterijev – vsebnosti pepela in drugih primesi tiče. Zato je še toliko bolj pomembno, da se podučimo vsaj o osnovah standardov kakovosti peletov, kot tudi o tem, za kakšne pelete je narejena in/ali nastavljena naša peč. Na teh izhodiščih nato na trgu iščemo pelete za nas primernega standarda kakovosti in cene. Najbolje je zaupati tistim, ki ne zgolj »izpolnjujejo standarde« po lastnih navedbah, ampak tudi dejansko imajo s strani zunanjega ocenjevalca certificiran standard kakovosti in so tudi podvrženi nenehnemu nadzoru. V praski je to certificiran standard ENplus A1 ali A2.
