Na Agenciji za okolje (AO) so 22. marca obeležili svetovni dan voda, letos z naslovom »Podzemna voda: skrito naj postane vidno«. Le dan kasneje pa svetovni dan obeležuje meteorologija – letos pod geslom »Zgodnja opozorila za pravočasno ukrepanje«. Ob tem so se še posebej posvetili podzemni vodi, njenim tokovom in kakovosti, značilnosti poplav in suš v Sloveniji, bdenju nad vremenskimi in hidrološkimi razmerami, procesi in nameni zgodnjih opozoril na nevarne dogodke in spremembe v njihovi pogostosti, trajanju in intenzivnosti, ki jih lahko pričakujemo v prihodnosti.
Za kar 95 % našega prebivalstva je podzemna voda vir pitne vode
Letos so bili na AO osredinjeni na podzemne vode, saj so te, kljub temu, da so očem skrite, izjemnega pomena za naše življenje. Z geslom Skrito naj postane vidno nas tako spodbujajo, da se zavedamo njenega pomena. V kakšnem stanju so?
Kemijsko stanje podzemne vode in prisotnost novodobnih onesnaževal v podzemni vodi
Podzemna voda je skrita pod zemeljskim površjem, vendar s tem ni zaščitena pred morebitnim onesnaženjem, ki ga povzroča človek. Ima slabo samočistilno sposobnost. Onesnaženje, ki zaide v podzemno vodo, se tam lahko zadržuje daljši čas.
Spremljanje kemijskega stanja podzemne vode kaže, da so najbolj obremenjena vodna telesa v severovzhodnem delu Slovenije. V letu 2021 je podzemna voda na Savinjskem, Dravskem in v Mursko kotlini prekomerno obremenjena z nitrati, v Dravski kotlini pa tudi z atrazinom. Analize trendov nitrata in atrazina vendarle kažejo na postopno izboljšanje stanja.
Od leta 2014 spremljajo tudi prisotnost novodobnih onesnaževal (ostanki zdravil) v podzemni vodi. Večje obremenitve so zaznali na kraških vodonosnikih (izvir reke Krke, izviri Ljubljanice, Težka voda, Bilpa …). Najpogosteje določeni ostanki pa so bili: Karbamazepin, kofein, sulfametoksazol.
Podnebne projekcije in verjetnost stopnjevanja ogroženosti z nevarnimi vremenskimi dogodki
V Sloveniji je bilo vsako od zadnjih treh desetletij toplejše od vseh predhodnih, razen desetletja 2001–2010, ki ni statistično značilno toplejše od desetletja 1991–2000. Temperatura ozračja v Sloveniji je bila v prvih dveh desetletjih tega stoletja za 1,8 °C nad tisto v obdobju 1850 – 1900, v zadnjem desetletju pa za 2,1 °C.
Toplejše podnebje bo okrepilo zelo mokre in zelo suhe vremenske in podnebne dogodke ter sezone, ki povzročajo poplave in suše. Lokacija in pogostost teh dogodkov sta odvisni od projekcije sprememb v regionalnem kroženju zraka, vključno z gibanji monsunov in ciklonov zmernih geografskih širin.
Slovenija spada med območja v Evropi z največjim številom neviht. Te bodo postale pogostejše, pogosteje jih bosta spremljala toča in viharen veter. Nekatere raziskave kažejo tudi na do 2,5-kratno povečanje razmer za točo, večjo od 5 cm.
Obalne regije bodo še naprej pod vplivom naraščanja morske gladine, zaradi česar bodo obalne poplave pogostejše in intenzivnejše. Dogodki z ekstremno gladino morja, ki so bili prej enkrat na 100 let, lahko postanejo do konca stoletja vsakoletni.
V mestih bodo nekatere spremembe še okrepljene, predvsem vročina, urbane poplave in dviganje gladine morja pri priobalnih mestih.
Te podnebne spremembe prinašajo v Sloveniji več vročinskih ekstremov (vročinski valovi, suše, vročinski stres, škodljivci zaradi toplejšega podnebja, manj snega), močnejše nalive (hudourniške poplave, škoda v kmetijstvu, zemeljski plazovi), povečano število močnejših neviht, več toče, več neviht z močnim vetrom. Odvisno od scenarija bo nevihtnih razmer do konca stoletja do 20 % več, toče premera 2 cm do 80 % več, neviht z vetrom 25 m/s do 80 % več, toče 5 cm do 160 % več.
Evropska okoljska agencija pa je ugotovila, da lahko z dobrim načrtovanjem, torej upoštevanjem lokalnih vremenskih značilnosti in njegovih prihodnjih sprememb zaradi sprememb podnebja, zmanjšamo škodo, ki jo povzročajo vremenski ekstremi, vsaj za dvakrat, v večini primerov pa še za večkrat, tudi za faktor deset. Drugi ključni ukrep pri preprečevanju škode ob ekstremnih vremenskih dogodkih je spremljanje opozoril.
Podzemna voda je dragocen zaklad
Čeprav skrita, pa podzemna voda ni neobčutljiva za naša dejanja. Zaradi njene prekomerne rabe in onesnaževanja marsikje izgubljamo življenjsko pomemben vir pitne vode. Zato moramo z njo ravnati trajnostno, da bo tudi v prihodnosti, ko bo poleg ostalih pritiskov še pod vplivom podnebnih sprememb, ta dragocen zaklad ostal neokrnjen. Tudi naše ravnanje, gospodinjstvo … je pomembno.
Novinarka
